V zadnjih dvajsetih letih so bile v porečju Savinje tri katastrofalne poplave, in sicer leta 1990, 1998 in 2007, ko je bilo samo v celjski občini prizadetih 354 objektov in ogroženih najmanj 1200 ljudi. (Foto: Nace Bizilj)
"Razumemo varčevanje vlade in tudi proračuna, ne moremo pa razumeti, da se varčuje tudi na tistih področjih, kjer so bili državljani že dvakrat ali trikrat poplavljeni v dvajsetih letih. Še posebno, ker se sredstva vodnega sklada namenjajo gradnji hidrocentrale, ljudi pa se pušča v negotovosti in strahu," je poudaril župan Šrot.
V zadnjih dvajsetih letih so bile v porečju Savinje tri katastrofalne poplave, in sicer leta 1990, 1998 in 2007, ko je bilo samo v celjski občini prizadetih 354 objektov in ogroženih najmanj 1200 ljudi. Posledice poplav še vedno niso odpravljene. Župan opozarja, da je sredstev za poplavno varnost iz leta v leto manj. "Kljub obljubam, da se bodo sredstva vodnega sklada namenjala poplavni varnosti, se namenjajo za gradnjo hidroenergetskih objektov. Na porečju Savinje se zelo malo sredstev namenja vzdrževanju Savinje in vodotokov, kaj šele za investicijske posege, ki bi izboljšali poplavno varnost ogroženih urbanih območij," je opozoril Bojan Šrot in med drugim poudaril, da nekateri objekti, kot je denimo uvajalni nasip na Špici, še danes niso zgrajeni, čeprav so jih načrtovali že leta 2000. Županovemu mnenju so se pridružile tudi združene civilne iniciative za poplavno varnost Celja. Irenca in Bojan Pustovrh sta v imenu civilnih iniciativ na pristojne v Ljubljani poslala protestno pismo, v katerem sta zapisala, da ljudje od države pričakujejo, da bo takoj začela uresničevati zakonsko predpisane obveznosti glede vzdrževanja vodotokov.
Dnevnik.si








































Komentarji