V zvezi s svojim argumentom, da je zgodovinsko nesporno mednarodno priznana meja med "kronovinami avstrijskega cesarstva in ogrsko kraljevino", je dejal, da ta meja po razpadu cesarstva ni bila predmet mednarodnih revizij in je "kot nespremenjena lahko izhodišče za dokončno razmejitev med republikama". Pojasnil je še, da je "nekakšno pravno izhodišče nujno treba poiskati" ne glede na to, koliko dni, desetletij ali stoletij se je medtem zvrstilo. Zgodovinar Jože Pirjevec pa ob tem opozarja, da "je bila kopenska meja med Slovenijo in Hrvaško določena ob sprejetju ustave obeh republik leta 1946" in da je bila ta meja na mednarodni ravni priznana po razpadu Jugoslavije. Tudi Milan Brglez pravi, da je bil "pogoj za mednarodno priznanje Slovenije odločitev, da so republiške meje postale meddržavne meje, tudi če te v določenih podrobnostih še niso dogovorjene". Brglez se ne strinja z Bučarjevo tezo, da po sprejetju mnenj Badinterjeve komisije glede meje velja prehodna začasna ureditev, saj je prepričan, da ugotovitve te komisije niso vprašljive. Profesor Pirjevec še dodaja, da je Badinterjeva komisija priznala razmejitev, ki sta jo republiki Hrvaška in Slovenija opravili po ukinitvi Svobodnega tržaškega ozemlja ter po podpisu Osimskih sporazumov.

"Bučarjevi argumenti so trdni in lahko osvetlijo tisto, čemur slovenska politika pravi pravičnost," ocenjuje Spomenka Hribar. "Opredelil je, od česa je ali še bo Slovenija v pogajanjih odstopila, saj je jasno, da opisanega ne bomo dobili. Po tej poti bomo prišli do optimalne razmejitve, ta pa ustreza stanju na dan 25. junija 1991." Ideja o referendumu v Istri se Hribarjevi v praksi ne zdi smiselna, vendar je po njenem treba "Evropi povedati, da smo pripravljeni tudi na to".

Brglez je po drugi strani prepričan, da je za debato o morebitni drugačni ozemeljski razdelitvi prepozno. "Pravi čas je bil ob osamosvojitvi leta 1991. Tudi če so meje plod velikih kompromisov in izjemnih zgodovinskih okoliščin, pa v mednarodnih odnosih petnajst in več let pozneje teh vprašanj ne moremo odpirati." Opozarja tudi, da je treba upoštevati, na katerih območjih je bil izveden plebiscit o neodvisnosti Slovenije, saj za hrvaški del Istre to ne velja. "To sicer ne pomeni, da smo pravico do samoodločbe (v slovenskem delu Istre, op. p.) enkrat za vselej že izrabili, vendar je v trenutnem pregretem ozračju odpiranje takšne debate neodgovorno."

Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Ivo Vajgl je včeraj dejal, da je mnenje Franceta Bučarja kot uglednega pravnika "treba brati s spoštovanjem", da so njegove teze zgodovinsko relevantne in da bi jih bilo treba kot argument upoštevati v morebitnem arbitražnem postopku. Pred postopkom mediacije pa se lahko pogovarjamo zgolj o stanju na dan 25. junij 1991, pravi Vajgl.