Vox populi: Za nami 100 dni neizpolnjenih pričakovanj, porazne ocene po 100 dneh vlade

Prvič v mandatu sedanje vlade smo izmerili, da v javnem mnenju prevladuje ocena, da je vlada neuspešna. (Foto: Jaka Adamič)

Neopredeljenih pri tem anketnem vprašanju je bilo za 10 odstotnih točk manj kot januarja – očitno je dejavnost vlade taka, da se večji delež javnosti o njej lažje nedvoumno opredeljuje, kot se je minuli mesec.

Tabeli z rezultati o oceni dela vlade v preteklih štirih mesecih in s trenutno razporeditvijo glasov strankam si lahko ogledate tukaj.

Prvič v mandatu sedanje vlade smo tudi izmerili, da v javnem mnenju prevladuje ocena, da je vlada neuspešna. Razlika je sicer minimalna, toda v času Janševe vlade je delež ocen o neuspešnem delu vlade v anketi Vox populi prvič presegel ocene o uspešnem delu decembra 2007, torej po treh letih Janševega premierskega mandata. Pahorjevi vladi se je to zgodilo po treh mesecih oziroma ob njeni stodnevnici.

Telefonsko javnomnenjsko raziskavo Vox populi smo tokrat skoraj v celoti posvetili ocenjevanju dela vlade Boruta Pahorja ob njeni skorajšnji stodnevnici. Zaradi rezultatov anketiranja bi morali v vladi biti plat zvona, saj sta kar dve tretjini anketiranih povedali, da vlada v tem obdobju ni izpolnila njihovih pričakovanj. Predsednik vlade Borut Pahor je po oceni enake večine pričakovanja javnosti izpolnil le deloma, ob tem pa četrtina državljank in državljanov ocenjuje, da premier njihovih pričakovanj sploh ni izpolnil. Najboljši povprečni oceni dela na področjih, ki so najbolj zaznamovala njeno trimesečno delo, je vlada dobila pri ocenjevanju položaja Slovenije v EU in Nato (3,34) ter pri ocenjevanju uspešnosti njene politike v šolstvu, visokem šolstvu in znanosti (2,92). Povprečne ocene uspešnosti dela vlade na aktualnih področjih so nizke, bistveno nižje od povprečne ocene dela državnega zbora februarja - 3,01. Najnižjo povprečno oceno (2,27) so prejela prizadevanja vlade za zagotavljanje delovnih mest in reševanje brezposelnosti, skoraj nič bolje ni bilo ocenjeno urejanje odprtih vprašanj s Hrvaško (2,29).

Janševa vlada je bila na oblasti štiri leta, Pahorjeva je šele sto dni, kljub temu pa je anketiranje pokazalo, da 29,3-odstotni delež javnosti (med njimi močno prevladujejo volilci SDS in preostalih desnosredinskih strank) ocenjuje, da je bila Janševa vlada uspešnejša od Pahorjeve. Odgovori v korist Pahorjeve vlade so pri tem vprašanju dosegli 28 odstotkov, delež ocen, da sta bili obe vladi enako uspešni oziroma enako neuspešni, je znašal po 10 odstotkov, 22-odstotni delež javnosti je previden in se o tem vprašanju ni znal opredeliti.

Prevladujoče nezadovoljstvo z delom vlade se neposredno odslikava v priljubljenosti posameznih parlamentarnih strank. Vse vladne stranke (SD, Zares, LDS, DeSUS) imajo februarja manj privržencev, kot so jih imele januarja, največ glasov (23 odstotkov) pa so izgubili prav Pahorjevi Socialdemokrati: novembra 2008 so imeli 31,1-odstotno podporo, podpora tej stranki se je nato vsak mesec nižala, danes pa je SD z 21,3 odstotka izenačena s konkurenčno SDS (21,2 odstotka). Demokrati so v zadnjem mesecu dni pridobili 9 odstotkov volilne podpore. Med volilci, ki bi se udeležili volitev in vedo, katero stranko bi volili, ima SD 28,7-odstotno, SDS pa 28,5-odstotno volilno podporo. Vladne levosredinske SD, Zares in LDS imajo skupaj 47,6-odstotno podporo (z DeSUS pa 52,8-odstotno podporo), opozicijske SDS, SNS in SLS pa vežejo nase 43,8 odstotka glasov volilk in volilcev. Novembra 2008, ko je državni zbor imenoval ministre Pahorjeve vlade, so vladne stranke po rezultatih ankete Vox populi uživale 60-odstotno podporo volilnega telesa.

Podpora univerzijadi

V anketni vprašalnik smo tokrat vključili tudi vprašanje anketirancem, ali odobravajo organizacijo univerzijade v Mariboru. 52,1 odstotka vprašanih nam je odgovorilo pritrdilno, 41,5 odstotka nikalno, 6,4 odstotka je bilo neopredeljenih.

O vzorcu

Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt, katerega naročnika sta časnik Dnevnik in televizijski program Pop TV, njegov izvajalec je agencija Ninamedia. Med 18. in 20. februarjem 2009 smo opravili telefonsko javnomnenjsko raziskavo. Z računalniškega seznama smo poklicali 4173 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 884 jih ni bilo dosegljivih, 1951 jih ni želelo sodelovati v anketi, 638 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 700 oseb. Spolna in starostna struktura anketirancev ustrezata vzorčnim določilom, pri samoocenjevani izobrazbi je nekoliko poudarjen delež anketirancev, ki trdijo, da so končali srednjo ter višjo in visoko šolo, nekoliko več je tudi anketiranih iz urbanih bivalnih okolij. Odstopanja korigiramo s kombiniranim uteževanjem.

Türk znova prepričljivo vodi

Februarsko merjenje priljubljenosti slovenskih politikov je v odnosu na januar prineslo boljše ocene veliki večini politikov. Slabše sta ocenjena le Miran Potrč in Karel Erjavec, enako oceno kot minuli mesec pa je dobila Katarina Kresal. Vodilna peterica je ostala na januarskih pozicijah, Gregor Virant pa je še naprej najboljše uvrščeni predstavnik opozicije. Na čelu razpredelnice ostaja Danilo Türk, ki je znova presegel povprečno oceno »4« in je krepko pred zasledovalci. Drugo in tretjo pozicijo sta obdržala Janez Potočnik in Borut Pahor, močno pa sta se jim približala Mitja Gaspari in Matej Lahovnik. Opazno boljše kot minuli mesec so ocenjeni Pavel Gantar, Lojze Peterle in Janez Janša, ki se je na razpredelnici povzpel za tri mesta. Patrik Vlačič je, kljub boljši povprečni oceni kot januarja, padel za tri mesta. Zelo dobro se je odrezal novouvrščeni Ivo Vajgl, kar pa ni uspelo Bojanu Šrotu, ki je končal na začelju lestvice. Skupaj s Karlom Erjavcem bo zapustil družbo najbolj priljubljenih politikov, naslednji mesec pa ju bosta zamenjala Dimitrij Rupel in Andrej Vizjak, ki so ju anketiranci največkrat predlagali. (nd)