Za začetek so v poslanski skupini Zares pripravili osnutek predloga za spremembo ustave, hkrati pa naj bi začeli tudi razpravo o spremembah zakona o referendumu in civilni iniciativi. Osnutek spremembe ustave nameravajo koalicijskim partnerjem poslati že prihodnji teden, do dokončnih predlogov, kako smotrneje urediti referendumske predpise, pa naj bi po strokovnih in javnih razpravah prišli v naslednjih dveh letih, je včeraj napovedal predsednik stranke Gregor Golobič. Pri tem naj bi upoštevali predvsem slabe izkušnje z nizko volilno udeležbo - pri zadnjem referendumu o uvedbi pokrajin je na primer glasovalo manj kot 11 odstotkov volilcev - pa tudi z zapleti pri zbiranju podpisov za razpis referenduma.
Zato predlagajo, da bi v ustavo zapisali veljavnost referenduma, če se ga udeleži vsaj tretjina volilcev v državi. To je danski model, v Italiji je ta prag veljavnosti vsaj 50-odstotna udeležba. V osnutek spremembe 90. člena ustave so zapisali tudi določilo, ki pravi, da je nedopustno razpisati referendume o človekovih pravicah, ustavnih vrednotah in o zadevah, ki bi povzročile nepopravljive posledice za državo. To so pred leti v zakonu že zapisali, toda ustavno sodišče je to določilo razveljavilo. V Zares pravijo, da je prav zato treba to določilo še enkrat temeljito premisliti in pri tem upoštevati razloge, ki so ustavno sodišče vodili k takšni odločitvi. Vsekakor je na mestu eno od takih vprašanj, kdo naj v državi določi upravičenost razlogov za prepoved razpisa referenduma.
Med zadevami, ki jih je po mnenju stranke Zares treba čim prej urediti v zakonu o referendumu, je določitev enega ali dveh dni v letu, ko bi izvedli glasovanje o vseh predlaganih referendumih. V izognitev temu, da bi nekdo 2500 podpisov za referendumsko pobudo zbiral kar na cesti, v Zares predlagajo, naj tudi za to zbiranje podpisov velja, da jih morajo volilci overjeno podpisati na upravnih enotah. Pri pobudi za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato je SSN v parlament prinesla 5363 podpisov, toda preverjanje ministrstva za notranje zadeve je pokazalo, da je bilo neoporečnih le 2719 podpisov. Jasno bi tudi zapisali, da lahko predlagatelj pobude, to so prvopodpisani, politična stranka ali kakšno drugo združenje državljanov, odloči, da pobudo umakne, zbiranje podpisov prekine pred rokom ali na koncu kljub zbranim 40.000 podpisom zahteve za razpis referenduma ne vloži.
