DZ je v sredo v okviru izjave o zaščiti slovenskih interesov med drugim sprejel sklep, da je Slovenija ob osamosvojitvi 25. junija 1991 imela stik svojega teritorialnega morja z mednarodnimi vodami in je med drugim izvajala pristojnosti v celotnem Piranskem zalivu, v zaselkih na levem bregu Dragonje in na ozemlju na levem bregu Mure pri Hotizi.

Ta sklep, za katerega se je več kot deset let vztrajno zavzemala Slovenska ljudska stranka, sprejet pa je bil predvsem na osnovi pritiska in priprav na referendum s strani Zavoda 25. junij in SSN, neposredno zavezuje slovensko vlado, da sproži aktivnosti za odstranitev hrvaških kontrolnih točk na slovenskem ozemlju pri Sečovljah in pri Hotizi in prevzame efektivno oblast v celotnem Piranskem zalivu.

"Skupaj s SSN smo se javno zavezali, da v primeru sprejetja sklepa o zaščiti slovenskih interesov prekinemo z referendumskimi aktivnostmi"

Zavod 25. junij in SSN sta z usklajeno in odločno aktivnostjo prisilili večino v DZ, da je podprla vsebino zahteve, ki jo je v parlamentarni postopek vložila SLS. "Ker smo se pred začetkom zbiranja podpisov pred slovensko javnostjo skupaj zavezali, da bomo v primeru sprejetja tega sklepa o zaščiti slovenskih interesov prekinili z referendumskimi aktivnostmi, še enkrat pozivamo Stranko slovenskega naroda, da spoštujejo dano besedo, na osnovi katere je tudi prišlo do dogovora z Ivom Vajglom o vsebini državnozborskega dokumenta," so v sporočilu za javnost zapisali v zavodu.

Po njihovih navedbah bi nadaljevanje referendumskih aktivnosti ob upoštevanju zgoraj navedenih dejstev lahko pripeljalo do spremembe zakona, s katero bi se ukinila možnost izvedbe naknadnega zakonodajnega referenduma o vstopu Hrvaške v EU. S tem pa bi izgubili daleč najmočnejši vzvod, ki ga ima Slovenija, še posebno pa civilna družba in izvenparlamentarne stranke, da zaščitijo nacionalne interese takrat ko odpove politika. Nadaljevanje referendumskih aktivnosti bi oslabilo tudi položaj predsednika vlade Boruta Pahorja, ki je v zvezi z reševanjem problematike slovensko-hrvaške meje pokazal visoko stopnjo odločnosti in državljanske odgovornosti ter je za dogovor o vsebini sklepa DZ zastavil tudi svojo besedo, so zapisali.

LDS: "Še vedno upamo, da bo postopek zbiranja podpisov ustavljen"

Nasprotovanje referendumu so medtem izrazili tudi v LDS. Aleš Zalar, predsednika strankinega odbora za pravosodje, je danes poudaril, da v LDS ne podpirajo referenduma o vstopu Hrvaške v NATO, prav tako še vedno upajo, da bo postopek zbiranja podpisov ustavljen.

Kar zadeva različne pobude o spremembi referendumske zakonodaje pa je povedal, da je potrebno o tem narediti tehten premislek. Trenutne politične razmere v državi za reševanje teh vprašanj niso primerne, predvsem pa slovenska ustava po njegovih besedah ne sme postati talec trenutnih razmer, kot je to postal parlament, so sporočili iz stranke.

V zunajparlamentarni stranki Nova Slovenija pa so izrazili prepričanje, da je potrebno v prihodnjih dneh vložiti vse napore za odpravo še zadnjih razlogov za referendum o vstopu Hrvaške v Nato.

"Nova Slovenija načelno ne nasprotuje referendumu o vstopu Hrvaške v NATO, ker gre za ustavni institut uveljavljanja neposredne demokracije. Predlogi za preoblikovanje tega instituta, zgolj zaradi zadnjih zapletov, se nam zdijo nesprejemljivi," so še zapisali v sporočilu za javnost.