Zavod 25. junij: Če bomo prisiljeni, bomo zahtevali referendum

Potem ko je DZ zavrnil predlog sklepa, ki ga je vložila poslanska skupina SLS in naj bi bil sprejet še pred ratifikacijo vstopa Hrvaške v Nato, je predsednik Zavoda 25. junij Marjan Podobnik povedal, da bodo v zavodu, če omenjeni sklep ne bo potrjen, prisiljeni vložiti zahtevo za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato.

Kot je za STA pojasnil Podobnik, si bodo v zavodu po današnji ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato predvsem prizadevali, da bi bil v DZ še v roku, v katerem je treba vložiti zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, sprejet ustrezen sklep ali nek drug podoben dokument, ki bi ustrezno zaščitil interese Slovenije v sporu glede meje s Hrvaško.

Če se to ne bo zgodilo, bodo po besedah Podobnika "verjetno prisiljeni" skupaj z drugimi zbrati potrebne podpise in sprožiti postopek za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato, pri čemer pa je poudaril, da tej možnosti ni naklonjen, saj bi moral DZ "odgovorno zaščititi interese Slovenije na drug način".

Glede samega zbiranja podpisov - za začetek postopka jih je v roku sedmih dni potrebno DZ predložiti 2500 - je Podobnik pojasnil, da imajo te podpise "bolj ali manj zbrane; gre le za to, da jih je treba še enkrat dati na drug formular". Glede roka enega tedna, v katerem je treba vložiti zahtevo za razpis referenduma, je spomnil, da se lahko ta rok podaljša, če bo državni svet na zakon o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato vložil veto.

Podobnik je sicer za STA izrazil obžalovanje in zaskrbljenost zaradi današnje zavrnitve omenjenega sklepa, ki ga je predlagala poslanska skupina SLS in v katerem je predlagala, da Slovenija ne bi priznavala nobenih hrvaških predpisov, ki bi kršili slovensko ozemeljsko celovitost. Če bi DZ tak sklep sprejel, bi se lahko - kot so ob tem opozorili v SLS - izognili naknadnemu zakonodajnemu referendumu, ki ga bo sicer v zvezi s hrvaškim vstopom v Nato skoraj zagotovo zahtevala njihova poslanska skupina oz. Zavod 25. junij. Poslanci tega predloga pred glasovanjem o ratifikaciji niso sprejeli, bodo pa o njem odločali v prihodnje.

Gantar: Referendum o vstopu Hrvaške v Nato bo težko uspel

Po današnji ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato so v SLS posredno zagrozili z naknadnim zakonodajnim referendumom, ki pa bi po mnenju predsednika državnega zbora Pavla Gantarja težko uspel. "Mislim da je slovensko javno mnenje že drugič zapored pokazalo, da je naklonjeno vstopu Hrvaške v Nato in ne verjamem, da bi referendum uspel," je dejal.

SLS je danes v parlamentarno proceduro vložila predlog sklepa, po katerem bi po njihovem mnenju zavarovali slovenske interese pri vstopu Hrvaške v Nato, po drugi strani pa bi se izognili tudi morebitnemu naknadnemu zakonodajnemu referendumu. Toda proceduralni predlog, po katerem bi DZ o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v Nato odločal šele po obravnavi njihovega predloga sklepa, so poslanci zavrnili, nato pa protokol ratificirali s 75 glasovi za.

Takoj zatem so se pojavila ugibanja, ali bo SLS - omenja pa se tudi Zavod 25. junij Marjana Podobnika - vložila pobudo za sklic referenduma oz. sprožila ustrezne postopke. Najbolj verjeten se zdi scenarij, po katerem bi pobudniki v sedmih dneh predložili 2500 podpisov, nakar bi moral Gantar razpisati 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov, s čimer bi odložil začetek veljavnosti ratifikacije.

"Šele potem, v kolikor ti podpisi ne bi bili zbrani, bi zakon (o ratifikaciji) začel veljati, sicer pa bi bil referendum. Moramo pa počakati, kako se bodo stvari razvijale," je dejal Gantar po zaključeni seji DZ. Je pa poudaril, da bodo najprej poskušali z SLS doseči kak kompromis glede njihovega predloga, da bi ga DZ morda vendarle sprejel v takšni ali drugačni obliki.

"Predlog sklepa bo takoj dodeljen v obravnavo odboru za zunanjo politiko, obravnavati pa ga bo moral tudi DZ, ker je naslovljen nanj," je pojasnil Gantar in napovedal "živahno politično debato" v prihodnjih dneh. "Ne želimo se ničemur izogniti; želimo prisluhniti tudi drugim, če imajo kake močne strahove glede zavarovanja nacionalnih interesov. In če bomo tu našli kake skupne točke, bomo to storili, sicer pa ne. Mislim, da bo to še vsebinska razprava, ne želimo pa nobenih taktičnih takšnih ali drugačnih manevrov," je še dejal.

Za zdaj pa je po njegovih besedah pomembno predvsem, da je do ratifikacije vstopa Hrvaške v Nato danes prišlo "in da se je z današnjim glasovanjem o zaključnem računu pač končalo eno najbolj neslavnih, kratkih ampak neslavnih obdobij v tem DZ".

Proces zbiranja podpisov za razpis referenduma bi sicer lahko ogrozil ciljni datum, 23. marec, do katerega naj bi članice Nata v Washington deponirale svoje ratifikacijske listine protokolov o vstopu Hrvaške in Albanije v Nato, da bi nato na vrhu zavezništva 3. in 4. aprila v Strasbourgu in Kehlu lahko sodelovali kot polnopravni članici. Glede na minimalne roke bi ta datum lahko še ujeli, je pojasnil Gantar, seveda ob predpostavki, da ne bi bilo zbranih 40.000 podpisov. "Če pa ne, potem pa je seveda referendum tu," je še pojasnil, a dodal, da se mu kljub temu zdi težko, da bi do referenduma prišlo. Pa tudi če, bi po njegovem mnenju težko uspel.

"ZA" Hrvaški

Državni zbor je danes s potrebno dvotretjinsko večino podprl ratifikacijo protokola o vstopu Hrvaške v zvezo Nato. Za je glasovalo 75 poslancev, proti pa jih je bilo 11. Vstopa Hrvaške niso podprli le v poslanskih skupinah SLS in SNS.

Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je znova opozoril, da bi Hrvaška morala v procesu vključevanja v Nato podati tudi določene zemljevide, ki bi lahko prejudicirali slovensko-hrvaško mejo. Radovan Žerjav pa je v imenu poslanske skupine SLS pojasnil, da podpirajo vstop Hrvaške v Nato, a le ob določenih pogojih. Tudi on je spomnil, da bi morali biti v dokumentaciji, v katero so imeli vpogled poslanci, zemljevidi, a jih ni bilo.

Na drugi strani pa je premier Borut Pahor poslancem zagotovil, da v dokumentaciji ni spornih stvari, zaradi katerih ne bi podprli ratifikacije vstopa Hrvaške v Nato. Poudaril je, da gre v primeru približevanja Hrvaške v EU za usklajevanje pravnih redov, medtem ko gre pri vključevanju v Nato za drugačen proces in usklajevanje pravnih redov ni potrebno. Pahor je poudaril še, da pri današnjem odločanju o vstopu Hrvaške v Nato nacionalni interesi niso ogroženi in zato ni ovir za ratifikacijo pristopnega protokola.

"ZA" Albaniji

Za je glasovalo vseh 78 prisotnih poslancev. DZ sedaj nadaljuje sejo o ratifikaciji vstopa Hrvaško v Nato, pri čemer je poslanska skupina SLS v skladu z napovedmi vložila proceduralni predlog za prekinitev seje in odločanje o njihovem posebnem predlogu.

Kot je v začetku obravnave ratifikacije protokola o vstopu Hrvaške v Nato predlagal vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik, so v parlamentarni postopek vložili predlog sklepa, ki bi ga po njihovem mnenju moral DZ sprejeti še pred ratifikacijo vstopa Hrvaške v Nato. Zato so predlagali ponovno prekinitev seje in odločanje o njihovem predlogu v matičnem delovnem telesu DZ in nato tudi v DZ. Na ta način bi se izognili naknadnemu zakonodajnemu referendumu, je povedal Presečnik. Toda za ta predlog je glasovalo le 11 poslancev, 72 pa jih je bilo proti.

Nato je Presečnik ponovno predlagal, da se odločanje o ratifikaciji hrvaškega vstopa v zvezo Nato preloži na eno od prihodnjih sej, a je bil tudi ta predlog zavrnjen - tokrat s 73 poslanci, za preložitev pa jih je bilo 11.

Poslanska skupina SLS je predlagala v sprejem sklep, da "Slovenija ne priznava predpisov Hrvaške, s katerimi se krši teritorialna celovitost Republike Slovenije in spreminja stanje na kopnem ter na morju na dan 25. 6. 1991". "Na ta dan je Slovenija imela neomejen dostop na odprto morje in med drugim nadzirala celoten Piranski zaliv, zaselke na levem bregu Dragonje in ozemlje na levem bregu Mure pri Hotizi. Delovanja hrvaške kopenske vojske in vojne mornarice na teh področjih Republika Slovenija ne dovoljuje," še piše v tem predlogu sklepa.

Obravnave ratifikacije vstopa Albanije v Nato danes ni bilo, ampak so poslanci opravili zgolj še glasovanje. Poslanske skupine so svoja stališča pojasnile 29. januarja, tik preden je prišlo do prekinitve seje zaradi zapleta z zaključnim računom proračuna za leto 2007.

Potrjen zaključni račun proračuna za leto 2007

Potem ko je DZ 29. januarja z glasovi poslancev vladnih strank SD, Zares in LDS zaključni račun predlanskega proračuna zavrnil, kar je poslance SDS vodilo v odločitev, da ne sodelujejo več pri glasovanjih in je moral predsednik DZ Pavel Gantar sejo tik pred glasovanjem o vstopu Albanije v zvezo Nato prekiniti, je vlada zaključni račun državnega proračuna za leto 2007 poslala v ponovno obravnavo v DZ v nespremenjenem besedilu - tistem, ki mu je računsko sodišče izreklo mnenje s pridržkom ter v njem namesto presežka našlo primanjkljaj.

Nepravilnosti in prikrivanje dejanskih rezultatov upravljanja državnega proračuna v letu 2007 so poslanke in poslance SD privedli do zaključka, da je predlog obravnavanega zaključnega računa netransparenten in v neskladju s področno zakonodajo, je povedala Breda Pečan. Ker pa se zavedajo odgovornosti do domovine in mednarodne skupnosti, bodo glasovali tako kot vedno, odgovorno in državotvorno, je dodala. Kako je to, ni povedala, je pa spomnila, da so ob prvem glasovanju sprejemu zaključnega računa nasprotovali.

Danes ni razloga, da bi glasovali drugače kot prvič, je menil Borut Sajovic (LDS). Kot je pojasnil, so na januarski seji potrditvi zaključnega računa nasprotovali - glasovali so v skladu s svojo vestjo in obkrožili proti. "To pa zato, ker je treba odločitve računskega sodišča spoštovati," je dejal Sajovic.

Proti so na januarski seji glasovali tudi v poslanski skupini Zares, tokrat pa se bo po besedah Vilija Trofenika vsak odločal po lastni presoji. Svoje stališče so že predstavili, zato ga je nesmiselno ponavljati, je dejal poslanec Zaresa. Ob tem je opozoril, da ne gre le za nezakonito evidentiranje prihodkov in odhodkov ter posledično nepravilno prikazovanje rezultata državnega proračuna, temveč tudi za nepravilno proračunsko načrtovanje.

Nasprotno so poslanci DeSUS zaključni račun podprli že ob prvem glasovanju, zato po besedah Vilija Rezmana nimajo zadržkov, da ga ne bi tudi tokrat. Današnja izredna seja sicer ni sklicana zaradi proračuna, temveč zaradi političnega prestiža, je ocenil. Strinjal se je, da so nekateri rezultati predlanskega proračuna res zelo dobri, a je pozval tudi k priznanju napak, ki jih je ugotovilo računsko sodišče.

Tudi Janez Ribič (SLS) je menil, da gre ob ponovnem glasovanju o zaključnem računu državnega proračuna za leto 2007 za vprašanje prestiža. Spomnil je na finančno krizo ter menil, da je obravnavana tema popolnoma nepomembno vprašanje - "gre za prepir o oslovi senci". V SLS bodo ponovno glasovali za in tudi koalicija bi po njegovem mnenju ravnala odgovorno, če bi priznala dosežke prejšnje vlade ter zaključni račun sprejela.

Jože Tanko (SDS) je izredno sejo označil za popravni izpit za koalicijo in ji predlagal, naj ga vzamejo resno. Zaključni račun, ki ga je ponovno vložila Pahorjeva vlada, je spričevalo dela prejšnje vlade za leto, v katerem so se opazno izboljšali razvojni trendi Slovenije, je spomnil.

Nasprotno je Zmago Jelinčič (SNS) vprašal, ali bodo morali glasovati tolikokrat, da bo rezultat pravšnji. Tako se v demokraciji ne počne, je opozoril. Današnja seja je daleč stran od demokratičnosti in tudi totalitarnih režimov, kjer se je glasovalo toliko časa, kolikor je bilo pogodu vladajoči strukturi, je opozoril.