Po besedah Karla Pollaka z oddelka za urejanje prostora MOL bodo lahko na podlagi občinskega odloka izdali odločbo, s katero bodo lastnika zanemarjene stavbe zavezali, da v določenem roku izvede v odloku opredeljena vzdrževalna dela. "Če tega ne bo storil, bomo opravili izvršbo, ki lahko vključuje tudi zalaganje sredstev za izvedbo vzdrževalnih del s strani občine s pravico do zakonite hipoteke kot zavarovanja za povrnitev teh stroškov," pravi Pollak. Odlok bo določil, kateri objekti so potrebni vzdrževalnih del, natančno katera dela so potrebna in kako visoki bodo predvidoma stroški, kar bo po Pollaku zelo zapleten projekt, hkrati pa taki posegi v lastninsko pravico niso najbolj prijazen način reševanja problematike zanemarjenih stavb.Zato MOL prek Javnega stanovanjskega sklada že od leta 1996 za obnovo skupnih delov stavb vsako leto ponuja tudi posojila z ugodno obrestno mero, obnovo streh in pročelij stavbne kulturne dediščine pa sofinancira z nepovratnimi sredstvi in pri tem ponuja tudi strokovno pomoč. To je v nasprotju s prisilnimi ukrepi, ki jih bo predvidel novi odlok, večinoma tudi bolj učinkovit in manj sporen pristop.
Odlok, ki bi lastnikom zanemarjenih stavb naložil njihovo obnovo, namreč po mnenju dr. Rajka Pirnata, dekana ljubljanske pravne fakultete, vsekakor posega v ustavno varovane pravice, kar pa še ne pomeni, da ni dopusten, če je le sorazmeren "s pomenom javnega interesa, ki se s tem zasleduje". "Tako kot berem zakon (zakon o graditvi objektov, op.p.), mu je težko očitati neustavnost, čeprav je vprašanje, ali je pojem zelo slab vpliv na zunanjo podobo naselja dovolj opredeljen in ali je zaradi tega cilja potreben tako obsežen poseg v ustavne pravice," pravi Pirnat. Zato tudi pričakuje, da bodo lastniki zanemarjenih stavb, ki jih bo v njihovo obnovo prisilila občina, zelo verjetno odlok izpodbijali na ustavnem sodišču. To pomeni, da bodo morale občine temeljito opredeliti okoliščine, v katerih bodo naložile obvezna vzdrževana dela.
