"V primeru, da bo vloga za terminal v Kopru popolna, mu bomo morali podeliti energetsko soglasje," pravi generalni direktor Direktorata za energijo Janez Kopač. "Z vidika energetske oskrbe Slovenija in obe sosednji državi nujno potrebujemo terminal v severnem Jadranu," trdi Kopač in opozarja, da to še ne pomeni, da bo koprski terminal, ki bi sicer deloval z bolj čisto tehnologijo kot Žaveljski in Tržaški, sprejemljiv tudi s prostorskega in okoljskega vidika.

Medresorska skupina za plinske terminale je že v času prejšnje vlade ugotovila, da bi imeli plinski terminali v Tržaškem zalivu škodljive čezmejne vplive in da so nesprejemljivi, podobno oceno pa si po neuradnih informacijah lahko obeta tudi načrtovani terminal v Luki Koper.

Na ministrstvu za okolje in prostor zagotavljajo, da je ministrstvo glede plinskih terminalov "doseglo največ, kar je bilo v danih okoliščinah mogoče doseči", saj je Italija prvič v zgodovini okoljskih presoj Slovenijo priznala kot enakopravnega partnerja, pri končni odločitvi o gradnji pa bo morala upoštevati tudi presojo čezmejnih vplivov na okolje. Tudi na ministrstvu za zunanje zadeve pričakujejo, da bo Italija spoštovala zagotovilo italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija, da na italijanski strani ne bo sprejeta nobena odločitev brez soglasja slovenske vlade.

Kljub temu je stranka Zares včeraj enotno izrazila nasprotovanje gradnji načrtovanih terminalov, poslanec Franco Juri pa je napovedal, da bodo k odločnemu zavzetju stališč pozvali ministra za okolje in prostor Karla Erjavca in ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja.

Ruski plin predstavlja 8 odstotkov celotne porabe energije v Sloveniji, opozarja član poslanske skupine Zares Franci Kek, ki je prepričan, da so "obdobje krize mnogi investitorji izkoristili za umeščanje svojih projektov". Poudaril je, da plinski terminali ne sodijo v zaprte zalive in ob gosto naseljena območja, saj bi bil terminal v Kopru oddaljen od mestnega jedra manj kot kilometer.

Predstavnik družbe TGE Uroš Prosen odgovarja, da bi skladišče utekočinjenega zemeljskega plina v Kopru upoštevalo po strokovnih merilih primerne varnostne razdalje. "Celotna Luka Koper s svojimi zmogljivostmi že zdaj daleč presega potrebe Slovenije in tudi dejansko servisira velik del Evrope," na očitke, da bi plinski terminal v Kopru presegal energetske potrebe Slovenije, odgovarja Prosen, ki je prepričan, da "isto velja tudi za transport energentov". Poleg tega bi po zagotovilih družbe TGE lahko Slovenija v bližini koprskega terminala postavila tudi elektrarno na plin.

Kljub vsemu ob nasprotovanju lokalne skupnosti plinskega terminala v Kopru seveda ne bo mogoče umestiti v prostor, zagotavlja Janez Kopač.