Negrovo, ki je predsednica društva Rozajanski dum iz Rezije in članica vodstva Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), je v četrtek zvečer na srečanju v okviru Beneških kulturnih dni v Špetru v Beneški Sloveniji, verbalno napadla skupina ljudi, ki se imajo za Rezijane, ne pa za Slovence.
Kot piše Primorski dnevnik, so jo opozorili, da ne želijo imeti nobenega opravka s pobudami, ki so sicer v korist rezijanskega narečja, prirejajo pa jih društva oziroma posamezniki, ki se imajo za Slovence. Po njihovem mnenju Negrova ne bi smela javno nastopati in govoriti o slovenskem izvoru Rezijanov.
Solidarnost rezijanski kulturni delavki je v sporočilu za javnost izrazil predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Opozoril je, da to ni prvi primer ustrahovanja, ki ga doživlja Negrova, saj je v zadnjem času postala tarča "nezaslišanih neposrednih in anonimnih besednih in podobnih žalitev." Ti napadi so po Pavšičevem mnenju del strategije, ko skušajo nekatere politične sile v pokrajini Videm Furlanije-Julijske krajine (FJK) "sprevreči zaščitni zakon", ki priznava slovensko prisotnost, pri čemer so že pripravile zakonska predloga tako v italijanskem državnem parlamentu kot v deželnem parlamentu FJK, s katerima bi namesto slovenščine uveljavili pojem krajevnih govoric.
"Beneški Slovenci so se znašli pred nezaslišanim udarom in kar težko je verjeti, da se z neobstoječimi argumenti posega na področje identitete ljudi in skuša zanikati realnost. Desne in protislovenske sile očitno niso sposobne narediti nekega kulturnega koraka in razumeti, kaj je sodobno in evropsko," je zapisal Pavšič, ki je o dogodku obvestil slovenski generalni konzulat v Trstu, slovensko senatorko v italijanskem parlamentu Tamaro Blažina in deželna poslanca v skupščini FJK, Igorja Gabrovca in Igorja Kocijančiča.
Po besedah predsednika SKGZ napad na Negrovo pomeni napad na celotno slovensko narodno skupnost v Videmski pokrajini in sploh na vse Slovence. "Če se bodo takšni dogodki do kulturnih delavcev iz Rezije in drugih krajev v Benečiji nadaljevali, bo SKGZ storila vse, kar je potrebno, da bo zaščitila predstavnike slovenskih kulturnih in drugih organizacij pred takšnimi metodami, ki nimajo nič skupnega z demokratičnim in olikanim sobivanjem ljudi in narodov," je sklenil Pavšič.
Solidarnost z Negrovo je danes izrazil tudi evropski poslanec Jelko Kacin (LDS/ALDE), ki je zapisal, da zadnji incidentni dogodki v Italiji kažejo, da se pritiski na slovensko manjšino v letošnjem letu nadaljujejo in stopnjujejo. "Neljubemu, odmevnemu dogodku v tržaški pokrajini decembra lani v osnovni šoli v Barkovljah zdaj sledijo incidenti v Videmski pokrajini, v Reziji," je zapisal Kacin.
Skupina Rezijanov je že jeseni leta 2007, ko se je v deželnem parlamentu FJK sprejemal deželni zaščitni zakon za slovensko narodno skupnost, sicer brezuspešno nasprotovala vključitvi Rezije v območje zaščite, čeprav so deželni poslanci v zakon potem vključili tudi točko o ovrednotenju rezijanskega narečja. Nekateri krajevni pripadniki desnosredinske koalicije so tako v državnem kot deželnem parlamentu predlagali posebno zaščito nekaterih tako imenovanih "slovanskih" govoric v Videmski pokrajini, ki po njihovem mnenju nimajo nič skupnega s slovenščino.
