Da naj odločanje preložijo, je včeraj poslance pozval državni svet, opozicijska ljudska stranka pa bo to danes predlagala na seji odbora za zunanjo politiko.

V SLS so namreč prepričani, da bi morali poslanci najprej dobiti celoten vpogled v dokumentacijo, ki jo je Hrvaška predložila v pogajanjih za vstop v Nato. Predsednik SLS Bojan Šrot pri tem poudarja, da v stranki sicer lahko zaupajo navedbam ministrstva za zunanje zadeve, da Hrvaška v pogajanjih o vstopu v Nato ni predložila spornih zemljevidov. Vendar bi bilo po njegovih besedah bolje, da se poslanci o tem prepričajo na lastne oči. Vodja poslanske skupine Jakob Presečnik je vsem poslancem poslal pismo, v katerem jih opozarja na njihovo odgovornost, da zaščitijo slovenske nacionalne interese (ozemeljsko celovitost in suverenost).

Na zunanjem ministrstvu zatrjujejo, da dokumenti, ki jih je Hrvaška predložila Natu, niso enaki tistim, ki jih je predložila v pogajanjih za vstop v EU. Tudi dr. Anton Bebler s katedre za obramboslovje na FDV poudarja, da v dokumentaciji, ki jo je Natu predložila Hrvaška, ni ničesar, kar bi prejudiciralo mejo med državama, zato so bojazni popolnoma neutemeljene. V pogajanjih namreč Nata ne zanimajo dokumenti, kot so na primer ribolovna območja, morajo pa kandidatke predložiti vsakoletno poročilo o svojih dejavnostih glede prilagajanj obrambno-varnostnega sistema Natovim normativom, poudarja Bebler.

Kljub temu, da se Hrvaški za vstop v Nato v državnem zboru obeta zelena luč, pa Slovenija očitno ne bo popustila pri zahtevah, naj Hrvaška, če želi nadaljevati pristopna pogajanja z EU, umakne sporne zemljevide. Slovenija svojih stališč glede nadaljevanja hrvaških pristopnih pogajanj ne bo spremenila, če se ne bodo spremenile tiste okoliščine, ki so ji decembra narekovale, da je izrazila zadržek do odprtja in zaprtja pogajalskih poglavij, je včeraj poudaril premier Borut Pahor po srečanju z evropskim komisarjem Ollijem Rehnom. Ta se je s slovenskim političnim vrhom v Ljubljani pogovarjal o reševanju pat položaja, ki je nastal po slovenski blokadi hrvaških pristopnih pogajanj.

"Razsežnost problema, s katerim imamo opravka, ni tako majhna, da bi ga lahko rešili v navijaškem vzdušju športne prireditve," se je Pahor odzval na napovedi, da ga bo premier Ivo Sanader povabil na rokometno tekmo v Zagreb. Pahorjevo sporočilo gre med vrsticami razumeti tako, da naj povabila (če in ko bo prišlo) ne bi sprejel. Njegova zavrnitev pa že sproža različne odzive: da ravna prav, ker se ob že tako razgretih odnosih zaradi slovenske blokade ne gre izpostavljati še hrvaškim navijaškim strastem, pa do ocen, da bi sprejem Sanaderjevega povabila vendarle koristil nadaljnjim odnosom med državama. Strokovnjakinja za javno nastopanje Marta Kos Marko opozarja, da bi moral Pahor - če mu je v interesu, da dialog vendarle steče - pozabiti vse "neje", ki jih je Slovenija dobila iz Zagreba, in povabilo sprejeti. Prav neformalni stiki so namreč tisti, ki lahko prispevajo k izboljšanju formalnega sodelovanja.