Kriza v gorenjskih podjetjih predvsem na stroške delavcev

Ibi Kranj. (Foto: Primož Knez.)

Kot je na današnji novinarski konferenci v Kranju pojasnil predsednik Sveta gorenjskih sindikatov Rajko Bakovnik, so se težave pojavile v posameznih podjetij, ki so bila že dalj časa na robu preživetja. Raziskava, ki so jo opravili sredi januarja in vključuje 32 podjetij s skupaj 13.000 zaposlenimi, je pokazala, da so ukrepi za reševanje krize usmerjeni predvsem v zniževanje stroškov dela, torej na račun zaposlenih. Le eno izmed sodelujočih podjetij, med katerimi sicer ni bilo Skimarja in Acronija, pa je predstavilo tudi vrsto drugih ukrepov za premagovanje krize.

Pokazalo se je, da se kriza že močno pozna pri zaposlovanju. Na Gorenjskem, kjer je skoraj 75.000 zaposlenih, je bilo septembra lani 3700 brezposelnih, v zadnjih mesecih leta pa se je njihovo število dvignilo že na 4546. Čeprav delodajalci mesečno objavijo približno 1100 potreb po delavcih, pa je slabost teh novih zaposlitev, da so skoraj vse izključno za določen čas. Sicer pa velika večina podjetij na novo ne zaposluje, medtem ko je kar četrtina podjetij, ki so sodelovala v raziskavi, že odpovedalo pogodbe zaposlenim preko agencij in tistim s pogodbami za določen čas.

Sindikalisti v pričakovanju skrajšanega delovnega časa

Približno četrtina delodajalcev mehke oblike zmanjševanja delovnih mest še načrtuje, medtem ko zaenkrat v le enem podjetju tudi napovedujejo večje število odpovedi o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Bakovnika preseneča, da delodajalci niso izkoristili ukrepa prerazporeditve delovnega časa in da se je le eno podjetje poslužilo skrajšanja delovnika, medtem ko so plače znižala že štiri anketirana podjetja. Zato se Bakovnik boji, da nekatera podjetja čakajo na uveljavitev državnih ukrepov in subvencij, preden bodo skrajšali delovni čas.

V prihodnje sindikalisti od vodstev podjetij tako pričakujejo zlasti skrajševanje delovnega časa, zniževanje plač in zmanjševanje števila zaposlenih. "Če se razmere v poslovnem okolju ne bodo spremenile, bodo predvsem zaposleni deležni različnih varčevalnih ukrepov," je opozoril Bakovnik, ki je ocenil, da ne gre samo za krizo vodenja ampak tudi krizo vrednot. Zato je prepričan, da bi morala država sprejeti tudi nekatere ukrepe, ki bi morali poseči v "svete lastninske pravice". Kot je povedal Bakovnik, se najhujši pritiski na zaposlene in na zniževanje stroškov dela kažejo predvsem v podjetjih, kjer so v ozadju managerski prevzemi, pri čemer pa je potrebno izvzeti Merkur.

Ibi brez odpravnin, delavci Aquasave še vedno na zavodu za zaposlovanje

V omenjenem podjetju posebnih ukrepov v breme delavcev niso sprejeli, le nekaterim zaposlenim za določen čas niso podaljšali pogodb, hkrati pa so znižali plače zaposlenih po individualnih pogodbah, je pojasnila predstavnica sindikata v podjetju Mateja Tavčar. Strožje ukrepe so medtem že sprejeli na primer v podjetju Iskra MIS, ki zaposluje preko 500 ljudi, saj so po pojasnilih sindikalista Bojana Jančarja zmanjšali proizvodnjo za dva petka v mesecu, kar se pozna tudi na plačah. Podobnih težav sicer zaradi svoje dejavnosti nimajo v Iskraemecu, kjer pa se napoveduje selitev proizvodnje mehanskih števcev, na kateri dela v Kranju 300 ljudi, v Egipt.

Po besedah predsednika sindikata Jožeta Petka, je program v zadnjih mesecih zaradi pocenitve osnovnih materialov tudi v Sloveniji rentabilen in ustvarja dobiček, a ga bodo lastniki kljub temu selili v državo z nižjimi stroški dela. Če bi brez dela ostalo 300 zaposlenih v Iskraemecu, bi bila to nova socialna bomba v Kranju po tistem, ko sta lani v likvidacijo šla Ibi in Aquasava. V Ibiju je delo izgubilo 122 ljudi, ki še vedno niso prejeli odpravnin, a naj bi jih sedaj po zagotovilu likvidacijskega upravitelja izplačali do konca marca. Na zavodu za zaposlovanje je zaenkrat še 71 bivših zaposlenih v Ibiju, ki še niso našli službe.

Število presežnih delavcev v tekstilni industriji pa je povečala tudi likvidacija Aquasave, ki je zaposlovala 370 ljudi, med katerimi jih je 176 še danes prijavljenih na zavodu. Kot tretje gorenjsko tekstilno podjetje, ki je lani prenehalo poslovati, se je Ibiju in Aquasavi decembra pridružil še jeseniški Sandy, ki je v minulih letih s stotimi zaposlenimi nadaljeval proizvodnjo Gorenjskih oblačil v likvidaciji. Medtem ko je 50 zaposlenih začelo delati v novem podjetju, so preostale delavke Sandya zaradi zamujanja plač in težkih socialnih razmer same vložile izredno odpoved delovnega razmerja in se prijavile na zavod za brezposelne.