Delavci iz BiH in Makedonije so v Sloveniji dodatno diskriminirani

Oglas

Problematičen je člen v obeh sporazumih, ki pravi, da je delavec, državljan omenjenih držav, četudi pri nas najmanj leto dni plačuje zavarovanje, upravičen do nadomestila za čas brezposelnosti le, če ima v Sloveniji stalno bivališče. Drugi tuji delavci potrebujejo za uveljavitev te pravice le začasno bivališče.

Začudenje na ministrstvu

Na anomalijo so prvi opozorili Nevidni delavci sveta (IWW), ki so razmišljali celo o tem, da bi primer predali v presojo ustavnemu sodišču, vendar jih je (za zdaj) prehitelo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki bo skušalo krivico popraviti. Na naše vprašanje, kako je mogoče, da je takšno določilo pristalo v obeh bilateralnih sporazumih (skupaj z zavodom za zaposlovanje so ju pripravili prav na ministrstvu), so bili tudi sami "začudeni", pri čemer so sogovorniki špekulirali z oceno, da so "pomoto" očitno spregledale vse strani. Da torej diskriminatornega člena nihče ni opazil - niti pripravljalci, niti podpisniki… Zakaj so podpisali škodljiv sporazum, smo pred dnevi vprašali tudi na veleposlaništvu BiH, kjer so naše vprašanje posredovali pristojnim organom v BiH, a odgovora še nismo dobili.

"Glede na to, da je sporazum o socialnem zavarovanju pri ureditvi denarnega nadomestila za primer brezposelnosti strožji od slovenske notranje zakonodaje, smo se odločili, da preučimo možnost spremembe sporazuma z obema državama," so sporočili z omenjenega ministrstva. S tako rešitvijo, so dodali, bi bili vsi tuji delavci obravnavani enako. Čeprav niti BiH niti Makedonija uradno še nista predlagali sprememb sporazuma (neuradno smo izvedeli, da naj bi se o tej možnosti BiH te dni že zanimala), bodo na ministrstvu pripravili pobudo za spremembo sporazumov ter jo predložili v obravnavo vladi in državnemu zboru. Hkrati so opozorili, da je težko reči, ali bo do spremembe po tej poti dejansko prišlo ali pa bodo potrebna vnovična pogajanja z obema državama.

Težko je biti migrant

Da bi izvedeli, koliko delavcev je bilo doslej prikrajšanih za nadomestilo v primeru brezposelnosti oziroma koliko bi jih bilo danes do nadomestila upravičenih, če bi diskriminatorni člen spremenili, smo se obrnili na zavod za zaposlovanje. Tam so dejali le, da bodo v prihodnjih dneh za potrebe omenjene pobude pripravili oceno o tem, kakšne finančne posledice bi utegnila imeti poprava krivice. Četudi so na ministrstvu in zavodu za zaposlovanje zatrdili, da razlog za diskriminatorni sporazum ni bila bojazen pred večjo obremenitvijo proračuna, je dejstvo, da ima pri nas bore malo delavcev BiH in Makedonije stalno bivališče in torej možnost za pridobitev nadomestila - med približno 47.000 državljani BiH, ki pri nas živijo in delajo, jih ima stalno bivališče le 15.000, od približno 9300 Makedoncev pa jih stalno biva v Sloveniji okoli 2400.

S tem, da je pri nas težko biti migrant, se strinja dr. Polonca Končar, predstojnica katedre za delovno in socialno pravo ljubljanske pravne fakultete. Ves sistem je namreč relativno oster, zaprt in omejujoč. Sodimo namreč med tiste države, kjer morajo migranti nerazumno dolgo čakati na dovoljenje za stalno prebivanje - pet let se zdi tudi Svetu Evrope predolgo obdobje, na kar je že opozoril. Sicer pa glavni problem po besedah Polonce Končar izhaja iz same ustave, ki zagotavlja pravice s področja socialne varnosti samo državljanom, drugim pa ne.

Tudi sicer malo možnosti

Po osamosvojitvi je postala Slovenija do migrantov zelo neprijazna država, takšna anomalija, ki se je zgodila v socialnih sporazumih med Slovenijo in BiH na eni ter Makedonijo na drugi strani, pa po njenem mnenju izhaja tudi iz bojazni države do finančnih posledic zaradi morebitnega porasta brezposelnih tujcev. Vendar je ta skrajno neprimerna in nepotrebna, sploh če pomislimo, kako malo možnosti imajo tuji delavci pri nas za uresničitev socialnih pravic - njihova dovoljenja za bivanje so namreč časovno največkrat vezana na enoletno dovoljenje za delo, po izteku katerega gredo praviloma domov. Torej jih večina ne izpolni niti dveh osnovnih pogojev za pridobitev denarnega nadomestila za čas brezposelnosti - to sta dovoljenje za bivanje in najmanj enoletna zaposlenost. "Žal se sami obnašamo tako, kot smo v preteklosti očitali drugim državam - kot pravi kapitalisti," je še dodala Končarjeva in opozorila, da je naša država sicer pred leti ratificirala evropsko socialno listino, ki velja za vse članice Sveta Evrope, vendar znotraj nje ni ratificirala dveh členov, ki dajeta več pravic (delavcem) migrantom.

Potrebujemo bosanske delavce

Vlada naj bi ta teden obravnavala predlog ekonomsko-socialnega sveta, po katerem bi Slovenija za letošnje leto s tem, ko bi za četrtino zmanjšala kvoto za zaposlitev tujih delavcev, delno zaprla trg delovne sile. Po drugi strani si delodajalci želijo več delavcev iz držav bivše Jugoslavije, še posebno iz Bosne. Tako je memorandum o sodelovanju z Agencijo za zaposlovanje BiH te dni podpisala tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Ta naj bi pripomogel k boljšemu in uspešnejšemu iskanju bosanskih kadrov za slovenske obrtnike in podjetnike. Ti so še vedno najbolj iskani v gradbeništvu, kovinarski in lesni industriji. Direktor bosanske agencije za delo in zaposlovanje Huso Sarić je dejal, da se že več let trudijo za podpis bilateralnega sporazuma med Slovenijo in BiH, ki bi zagotovil nemoten pretok delavcev. Dotlej bodo za posredovanje delavcev ubirali srednjo pot - neposredno sodelovanje s slovenskim zavodom za zaposlovanje in drugimi institucijami.

Počasi se premika

Izvedeli smo, da se bo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve odzvalo na vse bolj perečo problematiko delavcev migrantov še z dvema ukrepoma: podprti z evropskim denarjem naj bi v več jezikih tiskali in po delavskih domovih delili letake o pravicah delavcev (kar občasno počne že IWW), v ustreznem času pa naj bi v sodelovanju z inšpekcijskimi službami pripravili tudi pravilnik o minimalnih pogojih za bivanje v delavskih domovih.