450 podpisov v podporo: Bo dr. Brecelj zapustil onkologijo?

Oglas

Na to je Brecelj s pismom že včeraj zjutraj opozoril v. d. generalne direktorice Ano Žličar, ki ne želi ukrepati na pamet: "Če so bile izrečene žalitve, tega kot človek, ne samo kot direktorica, ne morem sprejeti. Zaupam v ljudi in verjamem, da so pripravljeni priznati svojo napako in se zanjo tudi opravičiti. To velja za vse." Žličarjeva je obljubila, da se bo o tem še pogovarjala z Brecljem, Hočevarjem in Žgajnarjem, na vprašanje, ali Hočevar in Žgajnar še uživata njeno zaupanje pa je odgovorila, da tega "ne bom komentirala".

Žličarjeva je včeraj sprejela Karmen Sedlar, bolnico, ki je v enem dnevu zbrala 450 podpisov v podporo Eriku Breclju. Med podpisanimi so tako bolniki kot zaposleni, Žličarjeva pa namerava seznam dobro pregledati, saj je po besedah Sedlarjeve med podpisniki več zaposlenih kot bolnikov.

Kirurg Erik Brecelj nam je povedal, da so Hočevarjeve laži dokazljive ne samo v zvezi z njim, pač pa tudi v zvezi z dr. Markom Novakom. Do včeraj strokovni direktor OI doc. dr. Janez Žgajnar še ni imel odgovora, ali so bili zaradi potez Marka Hočevarja, predstojnika sektorja operativnih dejavnosti na OI, res oškodovani bolniki. Je pa Žgajnar povedal, da je bilo na kirurgiji dogovorjeno, naj bi vsi mlajši specialisti opravili evropski izpit iz kirurgije, tako kot so to naredili vsi mladi internisti na OI v svoji stroki. Poleg Hočevarja, ki je ta izpit naredil prvi na OI, ga imata še dva kirurga. Brecelj je priznal, da evropskega izpita iz kirurgije res ni opravil, vendar se ocenjevanje njegove uspešnosti (gre za borih 150 evrov neto) nanaša za prvih šest mesecev v lanskem letu, na izpit v Haag pa bi moral šele septembra. Poleg tega je včeraj povedal, da na izobraževanje, ki si ga je organiziral in plačal sam, ni mogel, ker mu predstojnik ni odobril dopusta. Iz te situacije Brecelj včeraj ni videl drugega izhoda kot odpoved delovnega razmerja, čeprav meni, da to pomeni tudi odhod iz Slovenije, saj "ne verjamem, da me bo kdo kot kirurga sploh hotel zaposliti".

O nastalih razmerah so se pogovarjali tudi na včerajšnjem jutranjem sestanku na kirurgiji, kjer se je kar nekaj kirurgov zavzelo za čimprejšnjo rešitev nastale situacije, ki meče slabo luč na ves Onkološki inštitut. Dogodke na OI pa z veliko zaskrbljenostjo spremljajo tudi različna društva onkoloških bolnikov. V pismu Žličarjevi, Žgajnarju, Hočevarju in Breclju jih pozivajo, naj sedejo za isto mizo in presežejo medsebojne spore, saj zaradi slabih medčloveških odnosov izgubljajo vsi. Ni dovolj, da so zdravniki in drugo medicinsko osebje samo odlični strokovnjaki - biti morajo tudi ljudje z razvitim sočutjem tako v odnosu do bolnika kot tudi do drugega zdravstvenega delavca.

Tudi predsednica zdravniške zbornice prim. dr. Gordana Kalan Živčec pravi, da imajo učinkovite mehanizme aktivne pomoči v primerih okrnjene komunikacije, reševanje medsebojnih sporov z mediacijo pa je po njenem mogoče samo, če s tem soglašata sprti strani.

Zahteva za izbris Zasebnega zavoda za onkologijo in radioterapijo

Na OI še vedno niso rekli zadnje besede v zvezi z lani marca ustanovljenim Zasebnim zavodom za onkologijo in radioterapijo. Kot nam je včeraj pojasnil strokovni direktor doc. dr. Janez Žgajnar, so ostali pri razlagi prof. dr. Primoža Strojana, ki je decembra povedal, da so njega in 33 njegovih sodelavcev k ustanovitvi zasebnega zavoda vodile "vsem dobro znane razmere v nedavni preteklosti na Onkološkem inštitutu in posledično hudo nezadovoljstvo zdravnikov".

Za zdaj je ukrepalo samo ministrstvo za zdravje, ki je zahtevalo izbris omenjenega zavoda, saj je v nasprotju z veljavnim zakonom o zdravstveni dejavnosti.