Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je zagrozil z novo tožbo. Tokrat je kolumnistu Dnevnika Vladu Miheljaku, ki je v svoji zadnji kolumni prejšnjo sredo zapisal: "Janša je pustil za seboj precejšnje opustošenje: izpraznjeno državno blagajno, zapravljene prihodke za ceste, razmetavanje državnega denarja za predvolilne golaže." Janševa odvetnica Nina Zidar Klemenčič je Miheljaku v petek poslala pismo, v katerem pravi, da Miheljak Janšo obtožuje ravnanj, "ki so splošno gledano zavržna in so v celoti neresnična". Klemenčičeva dodaja, da Miheljakove izjave "niso z ničimer konkretizirane, gre za hude obtožbe, podane brez konkretnih argumentov, brez utemeljitve obtožb. Podane so malomarno in pavšalno." Odvetnica je v pismu tudi poudarila, da Janša za seboj ni zapustil "izpraznjene državne blagajne, zapravljenih prihodkov za ceste in ni razmetaval državnega denarja za predvolilne golaže. Ravno obratno. Vsa ravnanja naše stranke so bila v celoti nasprotna ravnanjem, ki ji jih očitate v vaši kolumni, kar je neposredno dokazljivo z javno dostopnimi uradnimi makroekonomskimi podatki." Odvetnica je Miheljaku zato sporočila, da Janša pričakuje njegovo opravičilo, sicer bo vložil tožbo. Ko smo včeraj želeli dobiti dodatna pojasnila Zidar-Klemenčičeve, je dejala, da zadeve ne komentira.

Miheljak: Janša si bo opravičilo zapomnil

Na drugi strani pa Miheljak napoveduje, da se bo Janši opravičil. "Opravičil se mu bom na način, ki se mu bo gotovo vtisnil v srce. Sicer pa vsebina mojega zapisa ni predmet zgodbe. Janša je v resnici zgodba. Ni več toliko pomembno, kaj kdo napiše o Janši, ampak kaj se dogaja z Janšo; kaj ga vodi v te iracionalne tožbe. Če bi samo moj zapis v kolumni postal predmet tožbe, bi bilo zelo nenavadno. Prepričan sem, da ne more uspeti. Uspela ne bi niti v Putinovi Rusiji. Mogoče edino v Belorusiji," pravi Miheljak.

Sicer pa imata Miheljak in Janša dolgo skupno zgodovino. Ko je Janšo leta 1988 aretirala Služba državne varnosti, je Miheljak spisal prvo sporočilo za javnost (skupaj z Alijem Žerdinom in Pavlom Gantarjem). Tudi sicer je bil Miheljak eden najbolj izpostavljenih avtorjev Mladine, ki je v tistem času branil Janšo.

Lorenci: Janša nima kritične distance

Eden izmed kolumnistov, ki so pogosto kritični do dela Janeza Janše, je Janko Lorenci. Vprašali smo ga, ali bo poslej, ko bo pisal o Janši, bolj previden. "V Janši se je moralo nabrati veliko trpljenja, da toži vse po vrsti. Očitno tudi še ni prebolel volilnega poraza. V teh dveh pogledih lahko človek z njim sočustvuje. Tožbena grožnja Miheljaku pa kaže, da si do svoje vladavine ni pridobil niti najmanjše kritične distance. To pa je razlog, ki ga priporoča za trajnejše bivanje v opoziciji. Za kolumniste je njegovo oglašanje iz oblastnega izgnanstva prej ko ne stimulativno."

Miheljaku v bran pa se je oglasila Liberalna akademija, ki ugotavlja: "Janševi postopki so nedostojna in absurdna oblika zastraševanja v situaciji, ko bi vsak drug politik uveljavljal pravico do popravka v časopisu, če se z neko trditvijo ne bi strinjal. Toda do uveljavljanja te pravice ni prišlo le iz enega razloga - ker osnovni smisel ni v ugotavljanju resničnega stanja, temveč v želji po enodimenzionalizaciji javnega mnenja skozi oblike pritiska na posameznike. Pač demokracija po meri Janeza Janše."

Pahor: Janše ne bom tožil

Včeraj smo premierja Boruta Pahorja, vprašali, ali bo tožil Janšo, ker je ta dejal, da je Pahor pritiskal na nadzornike NLB pri imenovanju Draška Veselinoviča za predsednika uprave te banke. Kar je premier že označil za neresnično. Pahor je zagotovil, da predsednika SDS zaradi njegovih izjav ne namerava tožiti.