Glavno vprašanje v zvezi z znova napovedanim davkom na nepremičnine je seveda, koliko dražje bomo plačevali lastništvo hiš, stanovanj, zemlje, poslovnih prostorov in drugih nepremičnin v primerjavi z današnjim dnem, ko občine pobirajo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ). Dr. Žan Jan Oplotnik, predavatelj na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti, opozarja, da občine nepremičnine obdavčujejo z NUSZ po izredno nizki stopnji, ki na letni ravni ne znaša niti 0,1 odstotka njihove vrednosti. "Medtem pa v tujini davek na nepremičnine znaša po navadi nekaj manj kot odstotek vrednosti nepremičnine, sega pa tudi tja do 1,5 odstotka vrednosti nepremičnine. Problem je tudi v tem, da nekatere občine nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč sploh ne pobirajo ali ga pobirajo zelo različno. Če zberejo manj davčnih prihodkov, jim pač pripada iz državnega proračuna finančna izravnava. Več kot pobereš od občanov, manj dobiš od države," pravi Oplotnik.

Andrej Šircelj, državni sekretar na ministrstvu za finance v mandatu prejšnje vlade, ob tem opozarja, da bo zanimivo videti, kakšne stopnje obdavčitve bo pripravila nova vlada, ali bo predvidela kakšne olajšave za manj premožne in kako bo zagotovila pravno varnost zavezancev, da ne bodo obdavčeni samo na podlagi zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, temveč se bo dopustilo tudi individualno vrednotenje s čim manjšimi stroški. "Množično vrednotenje je namreč za veliko zavezancev nepravično, saj povprečja niso nikoli pravična. Lahko se namreč zgodi, da imamo lastnika, ki imata hiši na istem območju Slovenije, hiši sta podobne velikosti in leta izdelave, vendar prva gleda na betonarno, druga pa ima pogled na morje," meni Šircelj. Na vprašanje, kako visoko obdavčitev si je zamislila prejšnja vlada, pa je odgovoril, da so sledili splošnemu načelu, da za nepremičnine za bivanje ne bi nihče plačal več davka. In zakaj davka niso uvedli v prejšnjem mandatu? "Sprejeli smo sedem drugih zakonov na davčnem področju in s tem zelo poenostavili davčne postopke," odgovarja Šircelj.

Oplotnik se ob tem sprašuje, kakšen smisel bi sploh imel sprejem zakona, ki ne bi ničesar spremenil. "Davek na nepremičnine je dober socialni korektiv in kakovosten proračunski prihodek. Z njegovo uvedbo lahko razbremenimo druge davke, na primer na plače, ko nam del že v startu pobere država, ne glede na to, za kaj potem zapravljamo. Elegantno lahko tudi postavimo meje, da je na primer vsak upravičen do 30 kvadratnih metrov bivalnega prostora, ki ni obdavčen, preostalo pa lahko definiramo kot luksus in poberemo davek. Bolj lahko obdavčimo tudi drugo ali tretje stanovanje, saj je prav, da od teh lastnikov končno poberemo nekaj denarja. Če ima nekdo eno ali več nepremičnin nad dogovorjeno mejo, je prav, da zanjo ali plača davek ali pa jo proda. Na tak način lahko povečamo ponudbo na trgu, zaradi česar se znižajo cene stanovanj in najemnine. To je danes parkirani kapital, ki ni skoraj nič obdavčen," meni Oplotnik.