Takoj se je morala spoprijeti s problemi, ki jih je prineslo obdobje tranzicije, in sprejemati odločitve, ki so bile nemara težje in bolj usodne od tistih, ki jih sprejemamo danes, je na slavnostni seji DZ ob dnevu samostojnosti in enotnosti ocenil Gantar.

"Z vzpostavitvijo lastne države in državnosti smo stopili na pot družbe, ki je odprta. Navznoter s pluralističnimi družbenimi strukturami in mehanizmi, navzven z vključevanjem v mednarodne povezave in dialog s svetom. Prav to, da nam ni šlo za kakršno koli samostojno Slovenijo, pač pa za demokratično, pluralistično, na vladavini prava in spoštovanju človekovih svoboščin utemeljeno državo, je po mojem mnenju resnična veličina procesa osamosvajanja," je dejal Gantar.

Izrazil je prepričanje, da so bili v enotno plebiscitarno odločitev vložena pričakovanja in številne želje, zato je danes pomembno in ključno vprašanje, ali so se ta pričakovanja izpolnila in te želje uresničile. "Gotovo ne vsa in gotovo ne v celoti, pa kljub temu ni dvoma, da bi se danes, če bi bili zopet postavljeni pred to isto odločitev, odločili enako."

Enotnost, ki smo jo izkazali ob plebiscitarni odločitvi za samostojno državo, ni bila zgolj rezultat dogovora različnih političnih sil v tedaj že pluralni slovenski družbi, ni se oblikovala kot vnaprejšnji dogovor, ampak se je po Gantarjevih besedah oblikovala s samim aktom plebiscita, z odločitvijo za samostojno državo. "S tem se je izrazil in opredelil slovenski nacionalni interes, zato moramo enotnost razumeti kot tisto kategorijo politične države, ki ni dana vnaprej, ampak se mora vedno znova potrjevati in se moramo zanjo vedno znova izrekati. Enotnost zato ne pomeni vnaprejšnjega izenačevanja, prav nasprotno pomeni priznavanje različnosti," je dejal govornik.

Po njegovih besedah sta slovenska družba in predvsem njena politika v dosedanjem razvoju in ob drugih prelomnih trenutkih, kot sta bila vstop v Nato in Evropsko unijo, pa tudi nedavno, izpričali potrebno zrelost in odgovornost za sprejemanje pravih odločitev. "Prav je, da smo si različni. Ni treba, da smo si v vsem enotni," meni slavnostni govornik.

"Prav je, da v družbi, gospodarstvu in kulturni politiki tekmujejo različni pogledi in interesi. Prav je, da se oblikujejo na družbeno legitimni podlagi, kar predvsem pomeni, da si nobeden od različnih interesov ne sme lastiti pravice do ekskluzivnosti, v smislu, da ne priznava legitimnosti obstoja njemu nasprotnih interesov," je pojasnil.

Slovenija je po Gantarjevih besedah danes normalna demokratična država. "Ko to pravim, predvsem mislim na to, da ni raj. Ima podobne probleme, strahove, težave kot jih imajo primerljive države na tej stopnji razvoja, in tudi rešuje jih na podoben način. Včasih bolj, včasih manj uspešno," je pojasnil. Kljub temu po njegovem mnenju ni razlogov za nekakšno samozadovoljstvo.

"Pri nas in v našem okolju se dogajajo velike spremembe, ki presegajo dnevno reševanje problemov, zato včasih izginejo iz našega zornega kota." Po njegovih besedah gre za velike spremembe v demografski sliki prebivalstva, za hiter razvoj novih tehnologij, še posebej genskih in informacijskih, za vprašanje dostopnosti do javnih dobrin in storitev, kot so zdravstvo, šolstvo, za spremenjena razmerja med svobodo in varnostjo, za podnebne spremembe, in najnovejše, za dolgoročne učinke sedanje finančne in gospodarske krize, ki jih bomo čutili verjetno še potem, ko jo bomo že presegli.

"In navsezadnje se vedno znova vrača vprašanje družbene pravičnosti, ki je vse prevečkrat po mojem mnenju prevedeno v zagovarjanje poenostavljenega egalitarizma in v moraliziranje o tem, kaj je in kaj ni dovoljeno v gospodarstvu, medčloveških odnosih in v javni sferi oziroma v politiki - včasih celo v obliki, kar je dovoljeno meni, ni dovoljeno drugim," je poudaril slavnostni govornik.

Po njegovem mnenju je bistveno vprašanje, ali ljudje družbene razmere, javno sfero in institucije v osnovi dojemajo kot družbeno sprejemljive. Ali družbene, premoženjske ter druge razlike, vključno z razlikami v življenjskih stilih, razumejo kot rezultat razlik v sposobnostih in prizadevanjih ljudi v socialnem tržnem gospodarstvu, ali jih dojemajo kot rezultat posebnih privilegijev in družbene moči, kot rezultat "plenilskih strategij" in podrejanja ter prilagajanja javnih institucij osebnim koristim.

"Slovenija stoji, tako kot svet, pred številnimi novimi izzivi, ki jih lahko dojamemo kot grožnjo ali pa kot priložnost, še najbolje pa kot oboje hkrati. Ti izzivi presegajo vsakokratno dnevno politiko in zbujajo iluzijo, da jih lahko danes za kratko še odmaknemo na stran in da se bomo z njimi ukvarjali jutri. No, ta jutri je danes že tu," je prepričan Gantar.

Pred nami je gotovo izziv dolgožive družbe, izziv, ki v veliki meri spreminja našo uveljavljeno podobo življenjskega cikla posameznika, ki ga sestavljajo mladost in z njo povezano izobraževanje, zrela leta in delo ter varna starost. Izobraževanje ni več omejeno samo na mladost, ampak je vseživljenjski proces. Aktivnost človeka se ne ustavi z odhodom v pokoj. Svet dela postaja negotov. Bolj kot sam razmislek, kako vzpostaviti medgeneracijsko solidarnost, bo treba po njegovo spremeniti način gledanja na družbo in vzpostaviti varovalne mehanizme za vsa življenjska obdobja.

"Pomembno se mi zdi, da prav ob praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti poudarim, da problem podnebnih sprememb ni samo oziroma ni zgolj okoljski problem, ampak je problem prehoda na nizko ogljično družbo." Kot je pojasnil, je družbeni, tehnološki in gospodarski problem življenja in razvoja v okolju, ki se bo srečevalo s čedalje bolj omejenimi naravnimi viri.

"Je tudi problem prilagajanja na spremembe, ki se že dogajajo in jih že občutimo. Če bomo podnebne spremembe razumeli na ta način, bomo lahko sodelovali v tehnološko-gospodarski tekmi, če se bomo temu izmikali, bomo capljali za dosežki drugih. Bomo dovolj samostojni in dovolj enotni, da sprejmemo takšno odločitev," je ob koncu vprašal slavnostni govornik in ob prazniku čestital Slovenkam in Slovencem.

Slavnostne seje DZ so se poleg poslancev udeležili tudi predsednik republike Danilo Türk, predsednik vlade Borut Pahor, predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik, diplomatski zbor ter drugi visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja.

Na državni proslavi ob polnoletnosti slovenske samostojnosti in enotnosti, ki bo danes ob 20. uri v Cankarjevem domu, pa bo slavnostni govornik predsednik republike Danilo Türk.