"Ustava ni zgradba, ki se postavi enkrat za vselej in obstaja v svoji arhitektonski veličini in prepričljivosti," meni Türk, ki je pobudo za spremembe ustavnih določb državnemu zboru poslal aprila.
Po Türkovih besedah je temeljni razlog za spremembo ustave čedalje večja preobremenjenost ustavnega sodišča. "Postali smo skupnost, ki jo močno obremenjuje rastoče število sporov in družbenih konfliktov, katerih rešitve iščemo po sodni poti," je zatrdil Türk. Ustavno sodišče je zato treba razbremeniti "nepregledne množice zadev, ki so sicer lahko občutljive za posameznika, vendar nimajo temeljnega pomena za zagotavljanje varstva človekovih pravic in svoboščin v naši državi".
Eden izmed piscev slovenske ustave France Bučar je do kakršnih koli postopkov za spreminjanje ustavnih določb "zelo zadržan". Ustava predstavlja soglasje, na podlagi katerega sploh lahko živimo skupaj, je dejal Bučar in dodal, da poseganje v ta temeljna načela pomeni spremembo celotnega koncepta družbene ureditve.
Takšne pobude so legitimne, je dejal predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Meni, da bo do nekaterih ustavnih sprememb verjetno prišlo. Z Bučarjevimi pomisleki se sicer strinja in pravi, da bo ustavo treba "spreminjati s tresočo roko in temeljito premisliti o smislu sprememb". Pobuda po Gantarjevih besedah ni edina, zato bodo januarja ustanovili ustavno komisijo državnega zbora, ki se bo pri presoji močno oprla na mnenje stroke.
"Česa doslej v naši družbi ni bilo mogoče urediti, ne da bi spreminjali ustavo," se je namesto odgovora na vprašanje o nujnosti takšnih posegov vprašal France Bučar, ki pa se hkrati zaveda, da slovenska ustava seveda ni popolna.
