Z risanjem državnih mej po svoje Hrvaška ne more v EU: Slovenija bo zadržala pogajanja za vstop sosede

Natančni vsebinski razlogi, zakaj so se predsedniki strank odločili za to skoraj popolno blokado pristopnih pogajanj, tudi po včerajšnjem sestanku niso znani. 

Takšno stališče so včeraj enotno sprejeli na sestanku predsednika vlade Boruta Pahorja s predsedniki parlamentarnih strank. Na tem sestanku je finančni minister Franc Križanič seznanil prvake strank tudi z načrtovanimi protikriznimi ukrepi. Po njihovih izjavah sodeč so v strankah z njimi zadovoljni, zato v ponedeljek v državnem zboru pričakujejo namesto prestižnega političnega spopada tvorno razpravo. O ekonomskih ukrepih so se več pogovarjali na seji ekonomsko-socialnega sveta.

Veleposlanik pri Evropski uniji Igor Senčar je po včerajšnjem sestanku predsednika vlade Boruta Pahorja s predsedniki parlamentarnih strank - na sestanku je sodeloval tudi Pahorjev posebni svetovalec Dimitrij Rupel - dobil pooblastilo, naj na medvladni konferenci v Bruslju danes sporoči stališče Slovenije, da ima zadržke do odprtja enajstih hrvaških pogajalskih poglavij za vstop v EU. Zadržke do sedmih ima zaradi tega, ker vsebujejo dokumente in zemljevide, s katerimi Hrvaška meje, zlasti tisto na morju, s Slovenijo riše po svoje. Pri štirih poglavjih so zadržki Slovenije zaradi drugih vsebinskih razlogov. Se pa Slovenija strinja z odprtjem enega in zaprtjem treh poglavij pogajanj za vstop Hrvaške v Unijo.

Prejšnji predsednik vlade Janez Janša je na vprašanje, ali je še kaj možnosti, da bi Hrvaška do omenjene bruseljske medvladne konference upoštevala slovenska stališča, odgovoril, da ne verjame, saj so Francozi, ki še predsedujejo Uniji, očitno dvignili roke od tega spora. S tem je postalo jasno, da se bodo zapleti v pogajanjih zaradi hrvaškega prejudiciranja meje reševali, ko bo predsedovanje Evropski uniji prevzela Češka. To pomeni dodatnih nekaj mesecev zamude hrvaških (in EU) pričakovanj, da bodo pristopna pogajanja končana konec prihodnjega leta.

Bolj natančni vsebinski razlogi, zakaj so se predsedniki strank odločili za to skoraj popolno blokado pristopnih pogajanj, tudi po včerajšnjem sestanku niso znani. V obrisih, se pravi brez pomembnih podrobnosti, je znano, da je Slovenija že oktobra med drugim zahtevala, da Hrvaška iz dokumentacije, s katero Uniji dokazuje, kako izpolnjuje pogoje za vstop v EU, izvzame vse akte in zemljevide, ki so nastali po 25. juniju 1991 in so povezani z mejo s Slovenijo. Obe državi naj bi se namreč v času Janševe vlade dogovorili, da bosta sporna mejna vprašanja urejali na podlagi stanja do tega datuma. Slovenska stran je, na primer na Bledu, terjala še skupno stališče, da se spori rešujejo po načelu pravičnosti, kar je hrvaški premier Ivo Sanader takrat zavrnil. Po posredovanju predsedujoče EU Francije naj bi Hrvaška podpisala le nezavezujočo izjavo, da z omenjenimi dokumenti iz pristopnih pogajalskih poglavij ne prejudicirajo meje. A je to očitno, kar denimo nekateri zemljevidi razkrijejo že na prvi pogled.

Janša je, sklicujoč se na zavezo držav članic EU o urejanju medsebojnih odprtih vprašanj, ocenil, da je na mestu tudi zahteva Slovenije, po kateri sosednja država ne bi smela teh spornih dokumentov, ki zadevajo mejo in so nastali po 25. juniju, uporabiti v morebitnih neposrednih ali sodnih poskusih določitve meje. Po Janševem mnenju je Hrvaška napravila strateško napako, ker, računajoč, da bo nova vlada spremenila stališča, teh zadržkov Slovenije ni odstranila že oktobra, ko je bila zadeva precej manj vroča. Slovenija se zaradi te blokade sicer utegne znajti v neugodnem položaju, toda ta bo boljši, če bo diplomatom uspelo članice EU prepričati, da ne gre samo za spor med Slovenijo in Hrvaško, ampak zadeva tudi Unijo kot celoto, je prepričan prvak največje opozicijske stranke.

Tudi predsedniki drugih strank so zadovoljni s sklepi sestanka. Le Gregor Golobič (Zares) je ob tem pripomnil, da se zdaj ne gre vdajati pretiranemu zadovoljstvu, da so uresničili slovenski nacionalni interes. Ta je širši, meni Golobič, namreč, da Hrvaška čim prej postane članica EU. Po oceni Boruta Pahorja bo do nove medvladne konference pod predsedovanjem Češke prišlo razmeroma hitro, zato je napovedal, da se bo morda že prihodnji teden sestal s hrvaškim predsednikom vlade in poskušal doseči, da bi zadržke Slovenije čim prej odpravili.

Sanader: "Hrvaška članstva v EU ne bo kupovala z ozemljem"

ZagrebSamo uro po vrnitvi iz New Yorka je hrvaški premier Ivo Sanader sklical tiskovno konferenco, na kateri je slovensko "blokado" desetih pogajalskih poglavij za vstop Hrvaške v EU označil kot potezo brez primere v zgodovini pogajanj o članstvu v EU. "Če Slovenska vlada ne razmisli o svojih stališčih in ne spremeni svoje odločitve o blokiranju pogajanj, bo pokazala izključevalno politiko, ki je povsem v nasprotju z načeli solidarnosti, skupnosti in dobrososedstva, na katerih temelji EU oziroma celotna Evropa," je dejal Sanader. Dejal je, da ni pretiran optimist, a je izrazil upanje, da bo Slovenija še enkrat pretehtala svojo odločitev, in ponovil, da je Hrvaška naredila vse, da bi zagotovila Sloveniji, da v pogajalskih dokumentih ni papirjev, ki bi v pogajalskem procesu prejudicirali mejo med državama.Pohvalil je Francijo za njeno prizadevanje, da bi našli kompromisno rešitev, in napovedal nadaljevanje pristopnih pogajanj, v katerih ima Hrvaška, po njegovih besedah, podporo 26 držav članic. Sloveniji pa je sporočil, da Hrvaška članstva v EU "ne bo kupovala s svojim ozemljem in to prijatelji v Sloveniji morajo vedeti". Dejal je tudi, da bo Hrvaška naredila vse, da pogajanja zaključi do konca prihodnjega leta. mj

SLS o pravični meji s Hrvaško

Čeprav so prvaki parlamentarnih strank vladi naložili, naj pripravi strategijo reševanja obmejnih vprašanj s Hrvaško, SLS ne namerava umakniti oktobra letos vložene resolucije o meji. V njej ugotavljajo, da Sloveniji pripada ves Piranski zaliv, dostop do odprtega morja in ozemlje do južnih meja katastrskih občin Kaštel in Savudrija. Po mnenju petih poslancev SLS, ki so to resolucijo podpisali, bi morala Hrvaška v takšno rešitev privoliti tudi zaradi svojega zgodovinskega dolga, ko je po vojni dobila Istro in dalmatinske otoke tudi na račun tega, da je na slovenski zahodni meji v Italiji ostalo 140.000 Slovencev.

Žbogar: Različno si razlagamo prejudiciranje meje

Koper "Upamo, da to ne bo zaostrilo naših odnosov," je tik po rdeči luči za Hrvaško o vplivu na meddržavne odnose povedal zunanji minister Samuel Žbogar. Šef slovenske diplomacije meni, da je treba najti rešitev, ki bo zadovoljila obe strani. Njeno iskanje se bo nadaljevalo pod češkim predsedstvom Evropske unije. "Problem je, da nimamo istega mnenja o tem, kaj je prejudiciranje meje. Slovenska stran meni, da meja na morju nikoli ni bila določena, odprti ostajajo tudi deli kopenske meje. Hrvaška pa riše mejo tako, kot jo ona vidi, vendar Slovenija v tem vidi prejudiciranje," je dejal Žbogar. Ali je zaradi blokade pristopnega procesa Hrvaške ogrožen njen vstop v Evropsko unijo leta 2011, Žbogar včeraj ni mogel z gotovostjo oceniti. "To je težko reči. Odvisno je od tega, kdaj bomo našli rešitev." Pristavil je, da Slovenija ne bo podprla odprtja ali zaprtja spornih hrvaških pogajalskih poglavij, dokler "ne bomo imeli pravnih zagotovil, da nam to ne bo škodilo pri morebitnem odhodu na arbitražo". Odločitev za slednjo sicer še vedno ni bila sprejeta. Mešana slovensko-hrvaška komisija mednarodnih pravnikov, ki pripravlja stališča do arbitražnega postopka, naj bi po Žbogarjevih besedah poročilo vladama predala januarja. Lahko bo šlo za enoten predlog ali za različne možnosti, je še dodal minister. ag