V projektu, ki se je začel z namenom izboljšanja zdravja žensk in njihovih novorojenčkov, so razen Bolgarije in Romunije sodelovale vse države EU in Norveška. Nekatere sodelujoče države niso posredovale vseh zahtevanih podatkov, ker jih ne zbirajo sistematično. Slovenija s tem ni imela težav, saj kot prva v Evropi, perinatalne podatke sistematično zbira že od leta 1986, spremlja pa več kot 300 podatkov o vsaki nosečnici in novorojenčku.

"V zadnjih desetih letih se je v državah EU perinatalno zdravje izboljšalo, vendar je dejstvo, da so ženske in njihovi otroci najbolj ogroženi ravno v nosečnosti, med porodom in v poporodnem obdobju. Na osnovi podatkov Evro-Peristata bo po temeljiti analizi lahko ukrepala tudi zdravstvena politika, da bomo dosegali še boljše rezultate," pričakuje asist. dr. Tanja Premru - Sršen, predstojnica Kliničnega oddelka za perinatologijo v UKC Ljubljana, ki poudarja, da je preventiva tista, ki pripelje do dobrih rezultatov. Naša država je (podatki so za leto 2004) v primerjavi z drugimi slabše uvrščena pri fetalni in maternalni umrljivosti. Premru-Sršenova pojasnjuje, da do razlik prihaja zaradi različnih definicij posameznih indikatorjev po državah. Pri nas beležijo vsako smrt, ki se je zgodila pri 500- ali večgramskem plodu. Statistično zajamejo vse plodove, tudi tiste, ki so se rodili po prekinitvi nosečnosti zaradi razvojnih nepravilnosti. In prav te prispevajo velik delež k fetalni umrljivosti ne samo zaradi slovenskih nosečnic, pač pa tudi zaradi nosečnic iz sosednje Italije in Hrvaške. V teh in še nekaterih drugih državah prekinitev nosečnosti tudi zaradi pozno ugotovljenih razvojnih nepravilnosti plodu ni mogoča po 28. tednu nosečnosti. Znano je, da so mnogoplodne nosečnosti velikokrat rezultat oploditve z biomedicinsko pomočjo, čeprav strokovnjaki priporočajo, da naj ne bi prenašali več kot dveh zarodkov. Sloveniji to dobro uspeva, še bolj uspešna pa je po minimalnem številu trojčkov. Teh se največ rodi na Malti, Cipru, Italiji in na Madžarskem.

Največ najstniških nosečnosti beležijo v državah na vzhodu EU in Veliki Britaniji, kjer imajo več kot 7 odstotkov najstniških nosečnosti. Slovenija sodi, kljub temu, da je znanje o kontracepciji med srednješolci slabo, med tiste države, kjer je teh nosečnosti najmanj. V vseh državah EU so porodnice starejše kot v Sloveniji. Dr. Ivan Verdenik je začuden, saj je pri nas povprečna starost porodnic, potem ko je v zadnjih nekaj letih narasla za dve leti, že 30 let. Trend, da bodo ženske tudi pri nas rojevale v vedno višji starosti, pa se že kaže, saj so letos našteli že 15 odstotkov starejših porodnic od 35 let. Na Irskem, Slovaškem, Finskem in Madžarskem ima štiri ali več otrok več kot 10 odstotkov žensk, pri nas pa je takšnih mater le 3,3 odstotka. Imamo najnižji delež carskih rezov v Evropi, sledijo nam Nizozemska, Finska in Švedska. V Italiji s carskim rezom rodi več kot tretjina žensk, na Portugalskem jih je kar polovica med porodom podvržena zdravniškemu posegu.

Zaželeno je, da bi vse nosečnice v prvih treh mesecih nosečnosti prišle na pregled k svojemu ginekologu. V Sloveniji jih to stori 91 odstotkov, v Franciji, na Finskem in Italiji pa skoraj 95 odstotkov. Manj kot 70 odstotkov žensk pa to naredi v Veliki Britaniji (Anglija), na Slovaškem in Malti.