"V preteklih treh mesecih smo pokazali, kako pomembna nam je džamija, islamska skupnost zdaj razpolaga z milijonom in petsto tisoč evri za nakup zemljišča," je na današnji bajramski molitvi dejal Grabus in dodal, da v novejši zgodovini ni primera, da bi neka verska skupnost uspela v tako kratkem času zbrati toliko denarja iz lastnih sredstev za nakup zemljišča za verski objekt.

Kot je opozoril, to še ni dovolj, zato je vernike na bajramski molitvi, pri kateri sodelujejo le moški in jih je bilo po ocenah Islamske skupnosti v Sloveniji danes v Ljubljani okoli 4100, pozval, naj še prispevajo sredstva za nakup zemljišča.

Po njegovih besedah ima islamska skupnost za gradnjo džamije v širši družbeni skupnosti v Sloveniji "podporo ljudi, ki so bili na volitvah izbrani, da predstavljajo voljo ljudstva", in tudi "ljudi iz javnega kulturnega in medijskega življenja". Kot je omenil Grabus, so bili v nedeljo na gori Arafat milijoni ljudi in med njimi tudi Slovenci, ki so "molili za nas, za mir v svetu in zato, da mi končno pridemo do svojega cilja - izgradnje islamskega kulturnega cilja".

"To vprašanje smo si prizadevali reševati zelo strpno, mirno in dostojanstveno in po tej poti moramo stopati dalje, ne glede na drugačne skušnjave," meni Grabus.

K strpnosti in mirnemu reševanju vprašanja gradnje džamije je zbrane v nagovoru pozval tudi Janković. "Ne morem obljubiti, da boste drugo leto molili v džamiji, lahko pa zagotovim in upam, da se drugo leto v tem času začne graditi. Bodite strpni, bodite mirni, ne nasedajte provokacijam posameznikov, kajti Ljubljana je džamijo sprejela in džamija v Ljubljani bo," je poudaril.

Člani Islamske skupnosti v Sloveniji se imajo po Grabusovih navedbah za Slovence in tudi za pripadnike drugih narodnosti, a večina jih je bila rojena v islamsko vero, kar pomeni, da "mi nismo misijonarska skupnost". Kot je poudaril, je islamska dolžnost širiti med ljudmi resnico, pravico, mir in spoštovanje, bajram pa praznik miru in prijateljstva.

Kurban bajram je štiridnevni muslimanski praznik, čas, ko verniki in vernice izvršujejo svojo peto praktično islamsko dolžnost, in sicer dolžnost hadža oz. romanja v sveti mesti Meko in Medino. Koran namreč predpisuje, da mora vsak musliman, ki je fizično sposoben in si lahko privošči potovanje, vsaj enkrat v življenju opraviti romanje v Meko, rojstni kraj preroka Mohameda.