Oddaja Trenja: Pahorjevo imenovanje Rupla vzbudilo vprašanja, kdo bo vodil zunanjo politiko

Dimitrij Rupel (Foto: Jaka Gasar)

V oddaji, ki so jo sprva želeli posvetiti polemikam glede zavrnitve kandidatov za veleposlanike - med njimi tudi Rupla - s strani predsednika republike Danila Türka, so se v prvi vrsti posvetili današnji odločitvi premiera Pahorja, da dosedanjega zunanjega ministra imenuje za svojega posebnega odposlanca za zunanje zadeve.

Predsednik parlamentarnega zunanjepolitičnega odbora (OZP) Ivo Vjagl je izrazil upanje, da se bo Pahorjeva odločitev izkazala za pravilno, upa pa tudi, da ga Pahor vendarle "ne bo poslušal preveč nekritično (...) ker je bilo Ruplovo vodenje zunanje politike slabo".

Poslanec največje opozicijske stranke SDS Branko Grims je menil, da se že kažejo razpoke v vladni koaliciji, saj so po njegovem mnenju že "kisli obrazi ministrov" na današnji novinarski konferenci, na kateri je Pahor objavil svojo odločitev, dokazali, da te odločitve ni uskladil z ostalimi koalicijskimi partnerji.

Poleg tega je Grims dejal še, da je bil "vsebinski predlagatelj" Rupla za veleposlanika na Dunaju pravzaprav Pahor, a ga je ustavil Türk. Zdaj bo imel Rupel po Grimsovem mnenju pomembno vlogo pri oblikovanju zunanje politike. "Morda celo pomembnejšo kot formalni minister," je menil.

O vlogi Rupla pri kreiranju slovenske zunanje politike se je vprašal tudi koprski odvetnik Daniel Starman, ki je menil, da bo še "marsikoga bolela glava, ker Rupel ne bo na Dunaju", ampak v Ljubljani "brez jasnih pooblastil". Vajgl je tu sicer izrazil prepričanje, da Rupel ne bo imel večje moči od zunanjega ministra, zagotovil pa je tudi, da je koalicijska pogodba glede zunanjih zadev povsem jasna in da je tudi to imenovanje ni postavilo pod vprašaj. Vseeno je menil, da "moraš biti v zvezi z Ruplom slep in gluh, da mu še vedno zaupaš" po vseh pismih in mnenjih, ki so sledila napovedim Türka, da ga ne bo potrdil za veleposlanika.

Analitik Milan Balažic je vendarle menil, da je Pahor po eni strani z imenovanjem Rupla pokazal lastnim vrstam, da je odločen in da je za krmilom on, po drugi strani pa je dokazal tudi opoziciji, da želi dejansko voditi politiko konsenza. Toda po drugi strani velja Rupel v javnosti za osebo, "ki je vedno na pravi strani" in ki menja politične barve, zaradi česar nima velike cene in zaradi česar si je najbrž Pahor s tem imenovanjem naredil medvedjo uslugo, je ugotavljal Balažic.

Po mnenju nekaterih udeležencev oddaje je bila sicer ravno Türkova odločitev glede veleposlanikov tista, ki je botrovala Pahorjevemu imenovanju. Publicist in politični analitik Danilo Slivnik je na primer menil, da je Türk s tem spravil koalicijo v neugoden položaj in da si je pri odločitvi glede veleposlanikov pravzaprav prisvajal pristojnosti glede kreiranja zunanje politike, ki mu ne pritičejo.

Türkov svetovalec za pravna vprašanja Erik Kerševan je tovrstne namige zanikal. Pojasnil je, da predsednik Türk pač jemlje svoje pristojnosti resno, verjetno resneje kot njegova predhodnika, zavrnitev veleposlanikov pa da je posledica novele zakona o zunanjih zadevah, ki je v veljavo stopila 9. avgusta letos, po tem, ko je bila večina kandidatov za veleposlanike že zaslišana pred OZP.

Ostro pa je zavrnil namigovanja, da ima predsednik republike zgolj protokolarne pristojnosti in da je zgolj "hodeče pero" za podpisovanje vladnih odločitev. Vlada imenuje kandidate za veleposlanike, veleposlanike pa po ustavi imenuje predsednik, je poudaril Kerševan.

Vajgl je pri tem pristavil, da je Türk pravzaprav "v zadnjem trenutku" preprečil nezakonito dejanje. Spomnil pa je tudi, da je vlada omenjena imenovanja naredila tik pred potekom pooblastil, kar po njegovem mnenju "ni normalno".

Na tej točki se je sporekel z Grimsom, ki je zatrdil, da je v prejšnjem parlamentarnem sklicu pravna služba OZP ugotovila, da so bili vsi zakonski pogoji izpolnjeni, toda tudi poslanka Pahorjeve SD Darja Lavtižar Bebler je dejala, da je potrjevanje veleposlanikov tedaj pred odborom potekalo v "čudnih okoliščinah". Kot primer je navedla, da naj bi bile države prejemnice že zaprošene za agremaje, čeprav kandidatov niso potrdili še niti na OZP, to pa po njenem mnenju "ni v skladu z diplomatsko higieno".

Pojavili so se tudi namigi, da naj bi zaradi zapleta z veleposlaniki obstajal konflikt med premierom in predsednikom države. Kerševan je to odločno zanikal in pojasnil, da so odnosi med njima zelo korektni in da so pristojnosti v pravni državi jasno razdeljene. Slivnik je vseeno menil, da je spor bil, da pa ga je Pahor modro razrešil.

Telefonska anketa med gledalci oddaje je na koncu vendarle pokazala, da se velika večina - 79 odstotkov - ne strinja z današnjo Pahorjevo potezo glede imenovanja Rupla za svojega svetovalca. Slivnik je to komentiral, da ni vedno mogoče vleči ljudem všečne poteze, a da je bila premierova poteza pravilna. Po svoje se je strinjal tudi Balažic, ki je ponovil, da je anketa pokazala, da "Rupel v javnosti nima visoke cene", kljub temu pa, če se to odšteje, je Rupel po njegovih besedah vendarle človek, ki ima velike izkušnje na zunanjepolitičnem področju.