V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so izrazili podporo predlaganim spremembam direktive EU o delovnem času, o katerih so članice EU junija dosegle politični dogovor. Po njihovem prepričanju predlog uvaja prožnost delovnega časa in vsebuje vse varovalke za usklajevanje družinskega življenja in prostega časa z delovnim časom.
Ministri EU za zaposlovanje so v času slovenskega predsedovanja EU dosegli politični dogovor o spremembah direktive o delovnem času, ki tedenski delovni čas omejuje na 48 ur, a dovoljuje izjeme, ki omogočajo celo 60- ali 65-urni delavnik.
Na GZS predlog direktive podpirajo, ker po eni strani omogoča prožno urejanje delovnega časa, po drugi strani pa potrebe delovnih procesov in javnega interesa ščiti tako z možnostmi drugačnih rešitev držav članic kot tudi z možnostjo sodelovanja socialnih partnerjev.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je poudaril, da so rešitve v predlogu sprememb direktive nesprejemljive, saj so v jasnem nasprotju s predlogom sprememb direktive, ki ga je leta 2005 v prvem branju potrdil Evropski parlament. Takrat so poslanci Evropskega parlamenta po njegovih navedbah dali nedvoumno sporočilo, da se v nadaljevanju zakonodajnega postopka iz predloga umaknejo vse izjeme, ki bi omogočale, da zaposleni na teden delajo več kot 48 ur. Semolič je izrazil obžalovanje, da so prav med slovenskim predsedovanjem sprejeli predlog sprememb direktive. Omenil je tudi, da je trenutni predlog sprememb, ki so ga sprejeli ministri EU za zaposlovanje, v nasprotju z več sodbami Sodišča Evropske skupnosti.
V iskanju rešitev za boljše delavske razmere
ZSSS so predsednika vlade pozvali, naj v nadaljevanju zakonodajnega postopka stori vse, kar je v njegovi moči, da obstoječi predlog sprememb direktive ne bi bil sprejet v Evropskem parlamentu. Slovenske poslance v Evropskem parlamentu pozivajo, da glasujejo proti predlagani direktivi. Če pa bi parlament predlog zavrnil in bi prišlo do spravnega postopka med Evropsko komisijo, članicami unije in Evropskim parlamentom, pa sindikati želijo, da bi vlada zastopala njihova stališča. "Delo moramo prilagoditi človeku in ne človeka delu. Tu gre ta direktiva predaleč in bi tudi v Sloveniji močno znižala standarde, ki jih imamo vgrajene v delovnopravno zakonodajo," je zaključil Semolič.
Poleg tega v ZSSS opozarjajo, da bi članice s tem predlogom uvedle daljše in neprimerne delovne ure za številne delavce. Delodajalci bodo lahko po njihovem prepričanju zahtevali od delavcev, da bodo delali do 78 ur (in v nekaterih primerih celo 85 ur) tedensko, nekaj tednov ali celo mesecev zaporedoma, brez ustreznega počitka. Tako namreč zaposleni po njihovih navedbah ne bo imel nobene možnosti usklajevanja delovnega in družinskega življenja ter prostega časa. V ZSSS zahtevajo takšne delovne ure, ki bodo spoštovale zdravje in varnost pri delu, bodo dostojno plačane in bodo dovoljevale usklajevanja delovnega in družinskega življenja ter prostega časa.
Če poslanci Evropskega parlamenta ne bodo upoštevali zahtev ZSSS in ostalih 82 članic Evropske konfederacije sindikatov in bo trenutni predlog podprl, pa ZSSS od vlade pričakuje, da ne bo dovolila znižanja sedanje ravni delavskih pravic v Sloveniji. Predlogu sprememb direktive je sicer že ostro nasprotoval odbor Evropskega parlamenta za delo in socialne zadeve.
Predsednik vlade kot vezni člen med pravicami delavcev in Evropskim parlamentom
Predsednik vlade Borut Pahor je opozoril na dejstvo, da trenutno v EU ni soglasja med delodajalci in sindikati glede vprašanja urejanja delovnega časa. Poudaril je, da tako v Sloveniji kot na ravni unije zagovarja enaka načela. Pahor je napovedal, da se bo med obiskom v Bruslju skušal srečati z vsemi sedmimi evropskimi poslanci iz Slovenije, s katerimi želi vlada izmenjati stališča o tem in nekaterih drugih vprašanjih, kjer je potreben nacionalno soglasje, da Slovenija uveljavi svoje interese. Dejal je, da bo predsedniku Evropskega parlamenta prenesel stališče, po katerem je za predlog sprememb direktive o delovnem času zelo slaba popotnica. Po njegovem prepričanju je dovolj zgodaj, da unija premisli o potrebnosti sprejema direktive v času, ko delodajalci zaradi krize celo skrajšujejo delovni čas.
Pahor je še dejal, da bo v Sloveniji okrepljeni socialni dialog trajal ves čas trajanja gospodarske negotovosti. Poudaril je, da vlada v času negotovih gospodarskih razmer ne bo podpirala podjetij, ki niso konkurenčna in nimajo razvojne vizije, in tako metala davkoplačevalskega denarja v vrečo brez dna. Pomagala pa bo delavcem pri prezaposlitvi in malim in srednjem podjetjem, ki bodo zaposlovala in ustvarjala delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.
