Deset Janševih odgovorov proti desetim Pahorjevim sporočilom

Nova vlada premierja se je po 56 glasovih podpore včeraj prvič postavila pred fotografske objektive, danes pa se bo že sestala na svoji ustanovni seji. (Foto: Luka Cjuha)

Nekdanji premier Janez Janša je na drugi strani zatrdil, da Slovenija še ni v recesiji, ravno nasprotno – Slovenija v nasprotju z drugimi evropskimi državami beleži povečanje zaposlenosti. Zato je svetoval, da če nekdo nima angine, ne potrebuje antibiotikov.

Na včerajšnjem zasedanju državnega parlamenta, na katerem so odločali o listi ministrov, je predsednik vlade Borut Pahor svoj uvod strnil v deset sporočil poslancem in javnosti. Naštel je tudi nekaj konkretnih ukrepov, ki jih namerava izvesti po oblikovanju vlade, pri čemer je zavrnil nenapisano pravilo, da ga opozicija prvih sto dni ne napada.

Med drugim bodo pomagali predvsem hitro rastočim tehnološko naprednim podjetjem, podjetjem, ki nimajo prihodnosti, ne bodo podaljševali agonije, ampak bodo odpuščenim delavcem pomagali z dodatnim izobraževanjem. V rebalansu proračuna bodo prerazporedili proračunski denar, spodbudili reinvestiranje kapitalskih dobičkov, spopadli se bodo z davčnimi utajevalci, nekatere nadzorne ustanove bodo preselili pod dežnik Banke Slovenije.

V razpravi je Janez Janša desetim Pahorjevim točkam postavil deset svojih. Po njegovem mnenju je nova vladajoča koalicija ideološka. Enaka je, kot je bila tista, ki je podpirala izvolitev Danila Türka za predsednika republike, ta koalicija je koalicija, ki ima absolutno oblast v glavnem mestu, in koalicija, ki ima večino v državnem svetu. Na listah te koalicije so kandidirali sindikalni funkcionarji in vodilni ljudje iz obrtne ter gospodarske zbornice, koalicija, ki bo imela v organizacijah civilne družbe, od univerze, olimpijskega komiteja do zveze upokojencev, svoje funkcionarje.

To je, tako Janša, koalicija, ki jo je odkrito in agresivno podpirala večina medijev, ter koalicija, ki ima na seznamu sto najbogatejših Slovencev veliko ljudi iz svojih vrst, iz opozicije pa ni nobenega. In desetič, koalicija ima pravosodnega ministra, ki po elektronski pošti narekuje sodniškemu društvu, katere postopke naj sodniki bojkotirajo.

V nadaljevanju več kot polurnega nastopa je nekdanji premier podprl večino načrtov novega premierja, pri čemer je opozoril, da Slovenija ni v krizi in zato ni treba predpisovati zdravil. V Sloveniji po Janševih podatkih nezaposlenost ne raste, Slovenija se je izognila finančni krizi, saj ni propadla nobena finančna ustanova, ne bo pa se mogla izogniti gospodarski krizi.

Pahorjeva napoved varčevanja pri reprezentanci je po Janševem mnenju sicer hvalevredna, toda to je samo toliko denarja, kolikor ga je predsednik države plačal za hotelski račun v New Yorku. Pahorju je svetoval, da je zdaj, ko se bliža kriza, ugoden čas, da se sindikati dogovorijo za tako imenovano prožno varnost na trgu dela, kar njemu zaradi ugodnih gospodarskih razmer ni uspelo. Izrazil je željo, da bi ta vlada, tako kot je prejšnja, opoziciji ponudila ustrezno število mest v nadzornih svetih, in pohvalil njen namen nadaljevati s partnerstvom za razvoj. Janša je tudi napovedal, da opozicija v naslednjih stotih dneh ne bo vlagala interpelacij ali kako drugače napadala vlado.

Poslanci koalicijskih strank so listo ministrov bolj ali manj podprli brez zadržkov. Le Franco Juri si je res privoščil opozoriti, da je pomembno imeti vlado pod nadzorom. Napovedal je držo Zares, ki bo ohranjala kritično razdaljo tudi do vladnih predlogov in bo hkrati lojalna do koalicijskih partnerjev.

Podporo tistemu, kar bo dobro, je napovedal tudi prvak opozicijske SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, za katerega je premier Pahor dejal, da je človek, pri katerem vedno obstaja nevarnost, da ima prav. Jelinčič je natresel še niz predlogov, kako je treba ukrepati. Po njegovem mnenju bi bilo treba revidirati darila Rimskokatoliški cerkvi, ki je postala največji veleposestnik v Sloveniji, zamenjati domnevno strokovno komisijo za ureditev meje s Hrvaško, ki dela predvsem za svoj žep, očistiti ministrstva, kjer je vsaka koalicija pripeljala svoje ljudi, prejšnje pa pustila, ukiniti bi bilo treba tudi državni svet, s katerim ni kaj početi, stroški pa so veliki. Jelinčič je napovedal državljansko nepokorščino, če vlada ne bo obravnavala izbrisanih vsakega posebej.

Precej bolj kritični do vladne ekipe so bili v ljudski stranki. Vodja poslancev Jakob Presečnik je sicer priznal, da so nekateri kandidati za ministre pozitivno presenetili, toda iz celote veje centralizem in očitno ta vlada ni pripravljena na prilagajanje novim kriznim razmeram. Zato zanjo niso glasovali, ne bodo pa, kot je napovedal Presečnik, nasprotovali vsakemu koraku nove vlade.

Deset sporočil premierja Pahorja:

od opozicije takoj pričakuje kritičen, polemičen in lahko tudi surov dialog, ki lahko pripelje do kompromisov,

prednostno bodo skušali premagati prihajajočo krizo, pri čemer mu bosta pomagala svetovalca Mojmir Mrak in Lidija Apohal,

pomagali bodo zdravim podjetjem, popravili davčno olajšavo, uvedli stanovanjsko olajšavo,

uvedli bodo stalen in širok socialni dialog ter partnerstvo za razvoj,

vlada se ne bo vtikala v gospodarstvo, zavarovala bo neodvisnost in učinkovitost regulatornih ustanov, kot je na primer urad za varovanje konkurence,

finančnemu parlamentarnemu odboru v presojo bo dal podzakonske akte nedavno sprejetih zakonov, kar se doslej še ni zgodilo,

enega od svetovalcev bo imenoval za sodelovanje z nevladnimi organizacijami,

od ministrov pričakuje veliko odrekanja udobju, veliko dela in malo spanja,

reprezentančne stroške doma bo plačeval iz svojega žepa,

nobenega kadrovskega cunamija ne bo, uradniki naj svoje delo še naprej opravljajo resno in pošteno.