Vsebina pogodbe je namreč v nasprotju s temeljnimi državnozborskimi in vladnimi dokumenti, saj z njo ne bo mogoče opremiti ustreznega bataljona. To so nam na koncu priznali tudi na obrambnem ministrstvu, ki ga bo Karl Erjavec vodil še nekaj dni. Potem se bo po vsej verjetnosti preselil na okoljsko ministrstvo, na njegovo mesto pa bo prišla Ljubica Jelušič.

***Debata na to temo se odvija tudi tukaj***

Pogodba o nakupu oklepnikov patria 8x8, ki jo je sklenil obrambni minister Karl Erjavec, je v nasprotju s temeljnimi dokumenti na obrambnem področju. Obrambno ministrstvo je namreč po našem dolgotrajnem vztrajanju vendarle priznalo, da bo lahko s patriami zgradilo zgolj lahki bataljon. Zahtevan je bil srednji bataljon!

Karl Erjavec je ravnal v neposrednem nasprotju s sklepom državnega zbora, ki je zapisan v resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki je podrobno izveden v Srednjeročnem obrambnem programu 2007-2012. Ta predvideva, da Slovenska vojska razvije dva srednja in en lahki motorizirani bataljon. Srednja bataljona bosta opremljena z oklepniki 8x8, lahki pa z oklepniki 6x6.

Izdali so jih standardi Nata

Naša ugotovitev, da je pogodba za nakup oklepnikov 8x8, ki jo je podpisal Karl Erjavec, škodljiva, temelji na podatkih iz zaupnih dokumentov zveze Nato. Iz njih sledi, da Slovenija z Erjavčevimi patriami 8x8 ne bo mogla oblikovati srednjih bataljonov, ampak samo lahke, ker ne dosegajo zahtevane ognjene moči. Po standardih Nata mora imeti bataljon, da dobi predpono "srednji", najmanj 31 topov kalibra 30 mm ali več. Kot je znano, čeprav je uradno še vedno označeno z oznako tajnosti, je Erjavec s patriami kupil zgolj 6 topov 30 mm. Namesto topov pa je kupil več kot 70 mitraljezov 12,7 mm. Zato s patriami ni mogoče sestaviti niti enega "srednjega" bataljona. Dva "srednja" bataljona pa sta bila cilj, zaradi katerega se je sploh šlo v ta nakup.

***Debata na to temo se odvija tudi tukaj***

Pojdimo po vrsti. Resolucija, ki jo je sprejel državni zbor leta 2004, je predvidela nakup 136 srednjih oklepnih vozil (načeloma so to kolesniki 8x8) z integriranim topom za prevoz vojakov in izvidovanje ter vozila za ognjeno podporo. Resolucija daje vladi navodilo, da na tej podlagi sprejme konkretnejši srednjeročni obrambni program (SOPR). Tako je bil junija 2005, že pod ministrom Erjavcem, sprejet SOPR 2005-10, ki je govoril o nakupu 135 oklepnikov 8x8, od katerih bi jih 80 kosov moralo biti opremljenih s topom najmanj 30 mm. Konec leta 2006, tik pred podpisom pogodbe s Patrio, je vlada sprejela novi SOPR 2007-12, ki je veljaven še danes. V tem dokumentu piše: "Razvili bomo tri MOTB: enega lahkega, ki bo opremljen z lahkimi kolesnimi oklepnimi vozili (LKOV) 6x6, in dva srednja MOTB, ki bosta opremljena s SKOV 8x8." In potem je Karl Erjavec z denarjem za srednje bataljone kupil opremo za lahke bataljone.

Strokovnjaki so opozarjali

Strokovna javnost že nekaj časa opozarja, da je nakup patrij nenavaden predvsem zaradi strukture orožij, ki so na vozilih. Preveč je mitraljezov, topov pa skoraj ni, čeprav je bil originalni namen nakupa prav v tem, da se kupi veliko število topov, ker bi s tem dosegli potrebno ognjeno moč. Slovenska vojska namreč zmanjšuje število vojakov, kar pa si lahko privošči le, če hkrati poveča ognjeno moč. Ognjena moč je, poenostavljeno povedano, količina svinca, ki ga lahko vojaška enota izstreli v določenem časovnem intervalu.

Podatki iz zaupnih standardov Nata jasno definirajo, koliko cevi kalibra 30 mm potrebuje bataljon, da dobi predpono "srednji". Ni torej pomembno, kakšna vozila so v bataljonu, ampak kakšno orožje nosijo - kakšno ognjeno moč imajo. Denimo. Razvpiti valuki 6x6 so oboroženi z mitraljezi 12,7 mm, zato je bataljon valukov po standardih Nata "lahki" bataljon, ker ima majhno ognjeno moč. In če imamo patrie 8x8, ki so oborožene večinoma samo z mitraljezi 12,7 mm, kot je v pogodbi sklenil Karl Erjavec, tudi z njimi lahko sestavimo samo "lahke" bataljone in ne "srednjih".

Erjavec je torej s pogodbo s Patrio nenamensko "vezal" 278 milijonov evrov, kar bi lahko pomenilo tudi veliko oškodovanje javnih sredstev. Ker pa nakup Patrij ne dosega cilja - ognjene moči - in se hkrati zmanjšuje število vojakov, pomeni, da je ogrozil tudi varnostne interese države. Vse skupaj zbuja tudi sum, da je bilo pri tem storjeno kaznivo dejanje nevestnega dela, morda pa celo kaznivo dejanje sabotaže, saj že zdaj lahko rečemo, da je s takšno pogodbo nastala škoda obrambnemu ministrstvu.

Temu dodajmo, da so na obrambnem ministrstvu novinarju Dnevnika pri odgovorih na vprašanja uporabljali metode zavajanja in celo laži, ko so zapisali, da se v zvezi z bataljoni terminologija lahki, srednji ali težki doslej praviloma ni uporabljala. Da to ni res, dokazujejo že nekaj let stari dokumenti.

Vprašanja Erjavcu, Bavčarju in Gutmanu

Na tem mestu je treba postaviti javna vprašanja trem osebam.

Ministru Karlu Erjavcu: Kdo vam je dal mandat, da z nakupom oklepnikov 8x8 odstopite od začrtanih ciljev, zapisanih v dokumentih državnega zbora in vlade, in zakaj ste to storili?

Glavnemu pogajalcu s Patrio brigadirju Draganu Bavčarju: Ali ste od ministra dobili navodilo, da se izpogajate za strukturo oborožitve, ki ne omogoča doseganja zastavljenih strateških ciljev, in če ste ga že, zakaj cena oklepnikov potem ni nižja? Načelniku generalštaba generalu Albinu Gutmanu: Ali ste, kot vojaški strokovni vrh, ministra opozorili, da s tem, kar kupuje, ne boste dosegli zastavljenih ciljev, ali pa ste morda tudi sami sodelovali pri tem početju?

Medtem Borut Pahor, novi predsednik vlade, v kateri bo Erjavec minister, zadeve ne komentira.