Kljub zadovoljstvu je bil glede same vsebine osnutka redkobeseden. Dejal je le, da so v njem ostale vse njegove bistvene predvolilne zaveze in posebej izpostavil kadrovsko politiko (torej kadrovanje po načelu strokovnosti in ne politične lojalnosti) ter nevmešavanje v delo medijev.
Osnutek skrajšan alternativni program SD
Tudi glavni avtorji osnutka (v usklajevalni skupini, ki jo je vodil Mitja Gaspari, so sodelovali Tone Rop, Milan M. Cvikl, Miloš Pavlica in Miran Potrč) so bili glede vsebine skrivnostni. Izvedeli pa smo, da gre za skrajšano različico alternativnega vladnega programa Socialnih demokratov (dolga je okoli 50 strani), v kateri je glavni poudarek na gospodarski in socialni politiki, dodani pa so tudi nekateri ukrepi v zvezi z razraščajočo se finančno krizo.
V zvezi z vsebino dokumenta v SD posebej izpostavljajo nadaljnji umik države iz gospodarstva (aktivni lastnik bi država ostala le v strateško pomembnih podjetjih, kot so infrastrukturna in finančna), dvig splošne davčne olajšave, ponovno uvedbo stanovanjske olajšave, zaostritev pogojev ustanavljanja visokošolskih ustanov, stabilnejše financiranje univerz, gradnjo drugega bloka nuklearke, modernizacijo pokojninskega sistema, modernizacijo javne uprave, zdravstveno reformo, okrepitev neodvisnosti institucij, spremembo zakona o RTVS po vzoru angleškega BBC...
LDS z dopolnili, Zares z 99 cilji
Ker so možne koalicijske stranke osnutek pogodbe dobile šele včeraj popoldne, ga še niso uspele preučiti in natančneje oceniti. To pa bodo morale storiti do konca tega tedna, saj Pahor vsebinske pripombe pričakuje do nedelje. V LDS so nam povedali, da so po hitrem vpogledu v dokument ugotovili, da bodo na osnutek poslali kar precej dopolnil. Predvsem bodo to konkretne rešitve, ki jih v dokumentu SD pogrešajo ("...naš program je mnogo bolj konkreten, v njem so predlogi glede sprememb posameznih zakonov," smo lahko včeraj ujeli v LDS).
Tudi v Zares osnutka še niso preučili, so pa istočasno, kot je dokument poslal Pahor, prvaku SD poslali seznam 99 svojih predlogov oziroma ciljev, za katere menijo, da jih mora zastopati in uresničiti bodoča vlada. Ob tem v Zares poudarjajo, da s svojim predlogom nočejo konkurirati osnutku koalicijske pogodbe, predlagajo pa teme, ki bi jih bilo treba ob obravnavi koalicijske pogodbe odpreti. V svojem dokumentu navajajo tako konkretne probleme kot tudi to, v kateri smeri naj bodoča koalicija išče rešitve, in pričakujejo, da jih bodo v SD upoštevali, tudi če katerega od njih v koalicijsko pogodbo ne bodo posebej zapisali.
Med 99 predlogi Zares so: bistveno zmanjšanje sejnin in nagrad članom nadzornih svetov; plače, nagrade in odpravnine v gospodarskih družbah naj bodo vezane na dolgoročno uspešnost družbe in ne na letne bilance; predlagajo ukinitev obveznega članstva v kmetijsko-gozdarski zbornici in obrtni zbornici; ustanovitev urada za podnebne spremembe; navedeni so ključni poudarki nacionalnega energetskega programa; predlagajo spremembe stanovanjskega sklada; spremembe zakona o RTVS in zakona o medijih; ustanovitev finančne policije; nujnost odpoklica slovenskih vojakov iz Iraka...
DeSUS želi konkretne definicije, SLS omahuje
Tudi prvak DeSUS Karl Erjavec ocenjuje, da so področja, ki DeSUS še posebno zanimajo, preveč ohlapno zapisana. Glede izboljšanja položaja upokojencev, kar bo po mnenju Erjavca najtežja točka pogajanj, bodo zahtevali konkretnejšo definicijo in natančnejšo opredelitev. Konkretizirati bo treba tudi modernizacijo pokojninskega sistema.
Osnutek koalicijske pogodbe kadrovskih rešitev v vladi za zdaj ne ponuja, kot je Erjavec že večkrat poudaril, pa naj bi DeSUS vztrajala pri enem ministrskem mestu več, kot ga bo imela najmanjša vladna stranka, sam pa želi še naprej ostati na čelu obrambnega resorja. A naj bi mu po nekaterih namigih Borut Pahor na ponedeljkovem pogovoru dal jasno vedeti, da ga na tem mestu ne vidi in da se lahko celo zgodi, da ga v ministrski ekipi ne bo. To pa naj bi bil tudi povod, da je Erjavec po omenjenem sestanku jasno pokazal svoje nezadovoljstvo.
Tudi po včerajšnjih sestankih različnih organov SLS ni jasno, kakšna bo odločitev stranke glede sodelovanja v koalicijskih pogajanjih. Po neuspehu na volitvah so v SLS mnenja o tem, ali naj mandat preživi v koaliciji ali opoziciji, deljena. Med tistimi, ki se nagibajo k drugi možnosti - da je torej čas za umik stranke v opozicijo - so med drugim Janez Podobnik, Radovan Žerjav in Jakob Presečnik. Kot je dejal predsednik stranke Bojan Šrot, bodo k pogovorom o bodoči koaliciji "zelo verjetno" pristopili. Najprej bodo prebrali osnutek koalicijske pogodbe, dokončno odločitev pa bo sprejel glavni odbor.
Dejstvo, da je Pahor poslal delovni osnutek koalicijske pogodbe tudi SLS, predsednik stranke sicer razume kot neformalno povabilo h koalicijskim pogovorom, kar pa odločitve stranke ne prejudicira. Nedvomno pa odločitev in pogovore glede vstopa SLS v koalicijo otežuje tudi to, da se bo stranka na kongresu, ki naj bi bil predvidoma 22. novembra, odločala o novem vodstvu. O tem, ali bo ponovno kandidiral za predsednika stranke, se Bojan Šrot še ni odločil.
