O anketi: iz računalniškega seznama smo poklicali 6161 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 2036 ni bilo dosegljivih, 1967 jih ni želelo sodelovati v anketi, 911 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 1247 oseb. Spolna in starostna struktura anketirancev ustrezata vzorčnim določilom, pri samoocenjevani izobrazbi je nekoliko poudarjen delež anketirancev, ki trdijo, da so končali srednjo ter višjo in visoko šolo, nekoliko več je tudi anketiranih iz urbanih bivalnih okolij. Odstopanja korigiramo s kombiniranim uteževanjem.

Napovedi: Podatki, prikazani v prvi koloni (Volilna napoved) so bili pridobljeni na osnovi standardnih postopkov uteževanja, ki izboljšajo demografsko strukturo in jo približajo realni strukturi slovenske polnoletne populacije. Če pa za potrebe volilne napovedi zelo strogo izvajamo korekcije vzorca in ob tem upoštevamo cel niz kontrolnih spremenljivk ter stopnjo verjetnosti, da se bo posamezni anketiranec zares udeležil volitev, dobimo korigirano volilno napoved (druga kolona). V tej napovedi je verjetno podcenjen delež liste SLS+SMS, pa tudi LDS. Dejanski volilni rezultati bodo zelo odvisni tako od volilne udeležbe kot od strukture glasovalcev: če bodo med udeleženci volitev nadpovprečno (glede na siceršnjo demografsko strukturo) zastopani starejši volilci, bo rezultat volitev ugoden za SD, ki se lahko izenači s SDS. Če pa se bo volitev udeležilo več mladih volilcev, kot je bilo doslej običajno, bo SDS ohranila velik del prednosti, ki jo je imela pred dnevi. Trendi zadnjih dveh dni so ugodni za levico, predvsem SD. Telefonsko anketiranje je trajalo 5 dni, zaključilo pa se je v petek ob 18. uri. Sredi tedna smo opazili določene premike v javnem mnenju, saj je začel naraščati delež glasov za SD, delež preferentov LDS pa je nekoliko oslabel. SDS je medtem ohranjala konstantno podporo. Še posebej opozarjamo na interval zaupanja korigirani volilni napovedi - ta s 95-odstotno verjetnostjo napoveduje območja, v katerih lahko pričakujemo volilne rezultate posameznih strank. Standardna napaka merjenja je znašala 3,5%.

*** Večji graf si lahko ogledate tukaj ***

Zakaj na Dnevnik.si objavljamo volilno napoved v nasprotju z določbami zakona?

Objavo javnomnenjskih anket v času neposredno pred volitvami regulira zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK), in sicer v drugem poglavju zakona, ki obravnava volilno in referendumsko kampanjo v medijih.

Ta del zakona se glasi:

»II. VOLILNA IN REFERENDUMSKA KAMPANJA V MEDIJIH

5. člen
(1) Pri objavah raziskav javnega mnenja o kandidatih in političnih strankah v času volilne kampanje in pri objavah raziskav javnega mnenja o referendumskem vprašanju je treba navesti izvajalca, metodologijo in naročnika raziskave.

(2) Sedem dni pred dnem glasovanja ni dovoljena objava raziskav javnega mnenja o kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in o referendumskem vprašanju.«

Na Dnevniku smo prepričani, da je 2. odstavek 5. člena ZVRK v nasprotju s slovensko ustavo.

Posameznik, v našem primeru Časopisna družba Dnevnik ali odgovorni urednik Dnevnika in Dnevnika.si, lahko, če misli, da je zakon protiustaven, vloži pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa. Toda, za vložitev take pobude mora imeti pravni interes. Ustavno sodišče obstoj pravnega interesa za vložitev pobude presoja zelo strogo. Ustavno sodišče tako meni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev pobude v primerih, ko lahko namen, ki ga poskuša doseči s pobudo, zavaruje v posamičnem postopku pred pristojnim sodiščem in nato z ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem.

To pomeni, da bo družba Dnevnik (ali odgovorni urednik) lahko vložila pobudo za oceno ustavnosti 2. odstavka 5. člena ZVRK šele hkrati z vložitvijo ustavne pritožbe zoper sodno odločbo, s katero so bila izčrpana vsa (redna in izredna) pravna sredstva v Republiki Sloveniji. Povedano drugače, do presoje skladnosti 2. odstavka 5. člena zakona o volilni in referendumski kampanji z ustavo bo prišlo lahko šele, če bo proti Dnevniku sprožen sodni postopek zaradi objave javnomnenjskih anket o volilnih namerah (oziroma volilnih napovedi) neposredno pred za začetkom volilnega molka.

Protiustavna določba

Uredništvo medija Dnevnik.si trdi, da je 2. odstavek 5. člena zakona o volilni in referendumski kampanji protiustaven, saj je v nasprotju z ustavnimi pravicami do svobode izražanja (39. člen ustave), do svobodne gospodarske pobude (1. odstavek 74. člena ustave) in enakosti pred zakonom (14. člen ustave).

V uredništvu se zavedamo, da ustavne pravice niso absolutno zaščitene in jih je mogoče omejiti, vendar le pod določenimi pogoji, ki so strogo določeni z že sprejetimi odločbami ustavnega sodišča in mednarodnimi akti. Zakonska prepoved objave javnomnenjskih volilnih anket oziroma volilnih napovedi teh pogojev po našem mnenju ne izpolnjuje.

Omejitev objav raziskav javnega mnenja ima za posledico, da je javnost v obdobju pred volitvami pomanjkljivo informirana o tem, kakšno je javno mnenje o določenem vprašanju, s to informacijo pa razpolagajo politiki in politične stranke, ki imajo kot naročniki anket prost dostop do njihovih rezultatov in jim lahko prilagajajo svojo volilno kampanjo. Svoboda izražanja, ki po našem mnenju pomeni tudi pravico do svobodnega in neomejenega objavljanja javnomnenjskih anket, je predpogoj za samouresničitev vsakega posameznika in za avtonomnost posameznika pri njegovem odločanju. Ustava pravice do svobode izražanja ne varuje samo v interesu posameznika, ampak tudi v interesu vsestranske obveščenosti in iskanja resnice v nenehnih demokratičnih procesih javnega preverjanja in nastajanja javnega mnenja (odločba US, op. št. Up-345/01).

V dosedanjih postopkih, ki jih je z namenom, da dokaže protiustavno naravo 2. odstavka 5. člena zakona o volilni in referendumski kampanji vodil Dnevnik, se je že potrdilo, zakaj imamo prav, ko trdimo, da ta člen krši pravico do svobodne gospodarske pobude in enakost pred zakonom. Drugi odstavek 5. člena namreč 7-dnevni embargo na objavo javnomnenjskih anket o volilnih namerah predpisuje zapoveduje medijem. Objava teh anket pa ni prepovedana drugim pravnim osebam ali posameznikom. Tako je naš spletni časopis Dnevnik.si novembra 2007 neposredno pred drugim krogom predsedniških volitev na svoji spletni strani objavil povezavo na spletno stran izvajalca ankete (agencija Ninamedia) in na spletni naslov portala YouTube, na teh naslovih pa so bile objavljeni rezultati zadnjih raziskav javnega mnenja in iz njih izhajajoče volile napovedi. Inšpektorat za notranje zadeve je zaradi tega začel postopek proti Dnevniku, ki pa ga je čez čas ustavil, ker je ugotovil, da »spletni medij Dnevnik Online ankete javnega mnenja ni objavil, temveč je le zagotovil povezave s spletnimi naslovi organizacij, ki so ankete objavile«. »V enem primeru gre za spletni naslov gospodarske družbe, ki ima sedež v Sloveniji in ni medij ali izdajatelj medija, v drugem primeru pa gre za naslov spletnega portala, ki je registriran v tujini,« je ugotovil inšpektorat.

Inšpektorat je torej po drugi poti prišel do ugotovitve, ki jo že ves čas zagovarja naše uredništvo: anket o volilnih namerah sedem dni pred dnevom glasovanja ne smejo objavljati le mediji, vsi drugi pa jih lahko. Naš zaključek je enostaven: sklep inšpektorata dokazuje, da načelo enakosti pred zakonom ne velja in da je izdajatelju medija Dnevnik.si, ki je gospodarska družba, onemogočeno, da bi svobodno uveljavljal svoje poslovne interese.

Upravno sodišče pritrdilo Dnevnikovi tožbi

Lanski novembrski primer, ko je Dnevnik.si svojim uporabnikom z linkom zagotovil dostop do spletnih naslovov, kjer je bila dejansko objavljena volilna napoved pred drugim krogom predsedniških volitev, je imel svoj uvod že v oktobru 2007 . Tedaj, neposredno pred začetkom volilnega molka, povezanega s prvim krogom predsedniških volitev, je uredništvo spletnega medija Dnevnik.si prvič objavilo anketo o volilnih namerah, a tistikrat na naslovu spletnega medija samega (www.dnevnik.si). Inšpektorat za notranje zadeve MNZ, je v postopku, ki je sledil, ugotovil kršitev zakona in izdal odločbo, s katero je Časopisni družbi Dnevnik prepovedal objavo kar vseh javnomnenjskih anket v vseh njenih edicijah (Dnevnik, Dnevnik.si, Nedeljski dnevnik, Hopla). Odločba inšpektorata je bila v pravnem pogledu tako luknjičava, da jo je upravno sodišče po Dnevnikovi tožbi pred dnevi v celoti odpravilo, jo inšpektoratu vrnilo v ponovni postopek, MNZ pa naložilo, da Dnevniku povrne stroške upravnega spora. Čeprav je Dnevnik svojo tožbo zasnoval tudi na zatrjevani kršitvi človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa je sodišče ugotovilo, »da v obravnavani zadevi ni možen subsidiaren upravni spor, to je upravni spor zaradi varstva ustavnih pravic«. Sodišče je namreč zavzelo stališče, da bi bil subsidiaren pravni spor možen le, če Dnevniku kot tožeči stranki ne bi bilo zagotovljeno drugo sodno varstvo. Ravno to drugo sodno varstvo pa je sodišče Dnevniku zagotovilo že s tem, ko je v celoti odpravilo pravno nevzdržno odločbo inšpektorata MNZ.

Zaradi vseh navedenih razlogov uredništvo Dnevnik.si volilno napoved pred skorajšnjimi parlamentarnimi volitvami tudi tokrat objavlja na svojem spletnem naslovu, pri tem pa upamo, da bodo pristojni organi nadaljnje postopke izpeljali pravno neoporečno. Volilno napoved sicer objavljamo tudi na spletnem naslovu Časopisne družbe Dnevnik, na spletnem naslovu agencije Ninamedia in na spletnem portalu YouTube.