Včeraj so torej tudi uradno sporočili, da bo slovenske patrie namesto izraelskega Elbita opremil norveški proizvajalec Kongsberg. Elbitovo oborožitveno postajo ORCWS z mitraljezom 12,7 mm bo zamenjala Kongsbergova postaja protector M151 z mitraljezom 12,7 mm. Toda Elbit je iz posla izločen samo delno, saj še naprej ostaja dobavitelj orožnih postaj 30 mm za slovenske patrie. To pomeni, da bodo slovenski oklepniki po novem oboroženi z orožjem dveh različnih proizvajalcev, kar bo zapletlo in podražilo logistiko in vzdrževanje.

Poljaki bolj previdni kot Slovenci

Pri odločitvi za Kongsberg pa gre, v primerjavi z Elbitovo postajo, ki je bila v času, ko je minister Karl Erjavec podpisal pogodbo za nakup patrij še prototip, za velik korak naprej. Kongsberg ima namreč s svojim protectorjem močne reference na globalnem tržišču in v vojaških operacijah. Kongsberg je tako s protectorjem opremil že 12 vojsk, med njimi tudi ameriško, avstralsko, finsko, kanadsko, irsko, švicarsko, češko, francosko ... Kongsbergu torej ni mogoče očitati pomanjkljivosti - tako kot pri Elbitu, ki je bil pri teh sistemih povsem brez referenc.

Toda tudi izbor Kongsberga je nenavaden. Ni namreč jasno, kako je do tega izbora sploh prišlo. Za primerjavo predstavimo, kako transparentno so oborožitvene postaje izbirali na Poljskem, kjer so tako kot v Sloveniji tudi kupili patrie 8x8. Poljaki so testirali orožja petih proizvajalcev, med njimi tudi Kongsbergova, ki pa se ni uvrstil niti v ožji izbor. Tja sta se uvrstila Rafael/Bumar in Oto Melara. Na koncu je največ točk zbral Rafael/Bumar. V Sloveniji so orožje izbirali povsem drugače - sploh ga niso izbirali. Patria je ponudila Elbit, obrambno ministrstvo pa ga je nekritično sprejelo in ga pred podpisom pogodbe z Rotisom sploh ni testiralo. Zdaj, ko so se uresničile napovedi, da Elbit orožja ne bo uspel dobaviti, so ponovno brez opravljenega izbora ali testiranj različnih proizvajalcev izbrali Kongsberg.

S Kongsbergom je imel sredi devetdesetih let intenzivne stike brigadir Dragan Bavčar, ko je prišlo do poskusov nakupa protiletalskih raket srednjega dosega, ki jih proizvajajo na Norveškem.

Kaj pa rakete?

Glede na reference, ki jih ima Kongsberg, ni dvoma, da bodo njegove oborožitvene postaje dobavljene in da bodo delovale. Toda Elbit ostaja v igri in to pri postajah s topom 30 mm. Vprašanje je, ali bo Elbitu uspelo te postaje zagotoviti do pogodbenega roka in predvsem kako bodo te postaje integrirali s protioklepnimi raketami spike, ki jih proizvaja izraelski Rafael in jih je Slovenija že kupila. Rafael po naših podatkih doslej Elbitu ni hotel odstopiti svoje tehnične dokumentacije, saj gre med tema proizvajalcema za hud konkurenčni boj. Rafael pa že ima razvito topovsko postajo, ki je integrirana z raketami spike.

Zadnje dogajanje nazorno kaže, kako na obrambnem ministrstvu izvajajo nakupe orožja, saj kljub več kot enoletnim javnim opozorilom, da gre pri odločitvi za Elbit za zelo tvegano potezo, ministrstvo ni ukrepalo do tik pred zdajci - septembra mora biti dobavljena prva patria.

Orožje na patriah je sicer vredno kar okoli 100 milijonov evrov.