Nenavadno poslovanje predvolilnih brezplačnikov

Distribucijo obeh časopisov izvaja Pošta Slovenije, glede na cenik, ki so nam ga posredovali, in upoštevajoč popuste, ki jih je mogoče doseči, pa naj bi distribucija za oba znašala po 15.000 evrov na teden. 

Ker gre za časopisa z za slovenske razmere zelo visoko naklado (375.000 in 340.000 izvodov), nas je zanimalo njuno poslovanje. Izračun, opravljen s pomočjo poznavalcev trga tiskanih medijev, je pokazal, da bi morala časopisa, upoštevajoč zakonitosti medijskega trga, poslovati z izgubo.

Tisk Ekspresa po uveljavljenih cenah, upoštevajoč popuste, stane 15.000 evrov na teden, tisk Slovenskega tednika, ki ima manj strani, pa 11.000 evrov. Distribucijo obeh časopisov izvaja Pošta Slovenije, glede na cenik, ki so nam ga posredovali, in upoštevajoč popuste, ki jih je mogoče doseči, pa naj bi distribucija za oba znašala po 15.000 evrov na teden. Obenem s stroški pisanja člankov, redakcijskega dela ter računalniškega preloma stroški izdajanja Ekspresa predvidoma znašajo 32.000 evrov na teden. Stroški Slovenskega tednika so za nekaj tisoč evrov nižji.

Izvedeli smo, na kakšen način brezplačnik Ekspres sodeluje s podjetji, ki sodelujejo v njegovi produkciji. Ker je podjetje Zame-tek, ki izdaja Ekspres, povsem sveže, ustanovljeno šele v začetku julija letos, njegov direktor Robert Teršek pa je v podjetniških krogih neznanka, so si podjetja, ki z njim sklepajo večje posle, zagotovila bančno garancijo. Za plačilo stroškov, ki nastajajo ob izdajanju časopisa, tako jamčijo druga, v podjetniških krogih bolj znana podjetja. Katera so ta podjetja, ostaja poslovna skrivnost.

Sposobnost plačila stroškov poslovni partnerji ocenjujejo skozi prizmo prihodkov, ki jih ima časopis, po našem izračunu pa oglasni prihodki najverjetneje ne presegajo stroškov izdajanja obeh časopisov. V zadnji številki Slovenskega tednika je bilo objavljenih pet oglasov, ki, upoštevajoč veljavni tednikov cenik, časopisu prinašajo 20.750 evrov, kar je nižji znesek od zneska ocenjenih stroškov. V Ekspresu sta bila objavljena dva oglasa, vendar cenika nismo uspeli pridobiti. Brezplačnika s primerljivo naklado Žurnal ter Dobro jutro sta z oglasi obložena neprimerno bolje, saj jih je na njunih straneh približno trikrat več. V zadnjih dveh številkah Ekspresa oglase objavljata podjetji, ki prodajata južnokorejske avtomobile ter Antropozofsko društvo, ki prodaja knjigo o duhovnosti, v Slovenskem tedniku pa največ oglašujejo Pošta Slovenije, Mobitel ter spletni portal Usekaj.si. S Pošte Slovenije so nam sporočili, da objava oglasov ni dogovorjena kot nadomestilo za plačilo distribucijskih stroškov.

Janša jih ne bere, opozicija pač

Prvaki strank o brezplačnikih Ekspres in Slovenski tednik:

Gregor Golobič, Zares: Ne gre za časopise v pravem pomenu besede, ampak za strankarske edicije SDS, ki služijo degutantni diskvalifikaciji političnih tekmecev ter jemljejo elementarno kredibilnost medijem.

Janez Janša, SDS: Vprašanja vsebinsko žal ne morem komentirati, ker brezplačnikov ne berem. Načelno pa se mi zdi logično, da tiste, ki so bili doslej navajeni prodajati zgolj svojo resnico in ohranjati monopol, vsaka najmanjša konkurenca zelo moti.

Bojan Šrot, SLS: V Sloveniji imamo resne brazplačnike in te druge, ki so pravzaprav propagandni letaki. Ti mediji, za katere se zdi, da jih obvladuje ena politična stranka, z oglaševanjem neke ideje ustvarjajo veliko zmedo na medijskem področju in pri bralcih. Najbrž ni naključje, da se takšni mediji pojavijo ravno pred volitvami. Menim tudi, da jih že po volitvah večinoma ne bo več.

Borut Pahor, SD: V SD sicer spoštujemo novinarsko avtonomijo in svobodo tiska. Na zadnje pisanje Slovenskega tednika pa smo poslali javni demanti, saj so objavili neresnično vest, ki je zadevala dejansko premoženjsko stanje predsednika in smo jo bili dolžni demantirati.

Katarina Kresal, LDS: Pri obeh brezplačnikih gre za očitno umazano oziroma negativno politično propagando, za katero nedvomno stoji največja vladna stranka. Medijski strokovnjaki so že izrekli sodbo, da gre za tretjerazredno medijsko plažo, ki se ne meni za nobene profesionalne novinarske standarde.

Karl Erjavec, Desus: Vsebine omenjenih brezplačnikov ne poznam dovolj, da bi lahko komentiral delo njihovih novinarjev oziroma transparentnost njihovega delovanja. Sam menim, da vsak časopis, brezplačen ali ne, pripomore k barvitosti medijske ponudbe, dokler ga le ljudje berejo in so vsebine zanimive.