V Sloveniji je v začetku julija na prve preglede predolgo čakalo 84.658 bolnikov, 9241 več kot na začetku leta. Vrste ljudi, ki čakajo nedopustno dolgo, so se v tem obdobju podaljševale tudi pri terapevtskih in diagnostičnih postopkih, je razvidno iz podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Več napotitev, manj odpovedi
Med področji s posebno dolgimi čakalnimi dobami je dermatologija. Ob stopnji nujnosti »zelo hitro«, ki je namenjena resnim stanjem ali sumom nanje, bolniki v povprečju na dermatološki pregled čakajo 164 dni; gre za prvi prosti termin. Ob taki oznaki na napotnici na nevrološki pregled čakajo 161 dni, v omenjenem delu zdravstva pa veliko predolgo čakajo tudi najmlajši. Čakalna doba za »zelo hitre« nevrološke preglede za otroke znaša 127 dni. Bolniki ob stopnji »zelo hitro« 144 dni čakajo na prve revmatološke, dan manj pa na kardiološke preglede. Pri terapevtskih postopkih izstopa kar 259-dnevno čakanje na radikalno ekscizijo tumorja ustne votline.
V primerjavi z enakim obdobjem lani je v zadnjem času opazna porast napotitev. Junija so v zdravstvu napisali 125.635 napotnic, kar je 9563 več kot junija lani, realizacija pa je bila v primerjavi z lanskim junijem manjša. Prejšnji mesec so v zdravstvu opravili 129.873 prvih pregledov, diagnostičnih postopkov in terapevtskih postopkov, kar je 8559 manj kot junija lani. Preklicanih terminov, ki kažejo na odpovedane oziroma prestavljene obravnave bolnikov, je bilo po drugi strani enako kot aprila in maja tudi junija manj kot lani. Upad števila zdravljenj, ki je viden junija, ni značilen za celotno letošnje leto. V zdravstvu je bilo v prvih petih mesecih po podatkih NIJZ opravljenega celo več dela kot lani v enakem obdobju.
Zagate pri prehajanju med vrstami
Kadar bolniki čakajo v vrstah, kjer termini zaradi pomanjkanja osebja odpadajo kot za stavo in kjer se posameznik na okvirni termin še zdaleč ne more zanesti, so v izrazito težkem položaju. Če skušajo izbrati drugo bolnišnico ali svojo napotnico prenesti h koncesionarju, kjer imajo krajše čakalne dobe, ne morejo računati, da bodo obdržali svoj dotedanji položaj v vrsti. Tovrstne odločitve so, ker tvegajo pristanek pri repih vrst, težje. Kot smo že poročali, so zastoji na nekaterih oddelkih sicer tesno povezani s pomanjkanjem osebja. Stavke zdravnikov, ki traja že pol leta, ponekod skoraj ni čutiti, a to ne velja za vse zdravstvene zavode.
Če se bodo hude kadrovske težave na nekaterih bolnišničnih oddelkih nadaljevale, bo treba najti sistemsko rešitev za dinamično prerazporejanje pacientov med institucijami, meni ljubljanski zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj. Sedanja zakonodaja takšnih možnosti ni predvidela, je opozoril. Zagate nekaterih oddelkov bolnišnic, ki so bile vidne že pred letošnjo stavko zdravnikov, po Šušljevih besedah kažejo tudi na potrebo po razmisleku o mreži v javnem zdravstvu. »To je odgovornost zdravstvene politike. Vemo, da so spremembe potrebne, a nekdo mora prevzeti dirigentsko palico,« je poudaril.
