»Soočamo se z akutno stanovanjsko problematiko, predvsem pri mladih, saj se ti preseljujejo v mesto, podeželje pa se prazni, s čimer je ogrožen enakomeren in vključujoč razvoj lokalne skupnosti,« pravijo na Mestni občini Koper. Razlog je tudi problematika starih, praznih in propadajočih nepremičnin z več dediči, ki so pokojni ali razseljeni po svetu, njihovi potomci pa nimajo stikov s Slovenijo, zato zapuščinski postopki niso izvedeni. Na ministrstvo za pravosodje so zato naslovili pobudo za drugačno zakonsko rešitev, ki bi omogočila pospešitev zapuščinskih postopkov, saj se prav na območju slovenske Istre, kjer je bilo v preteklosti izseljevanja več, pogosteje soočajo s problematiko dolgotrajnih zapuščinskih postopkov. Po ocenah občine je v nekaterih vaseh zaradi tega neaktiviranih kar 20 do 30 odstotkov starih, lastniško neurejenih nepremičnin. Ne gre pa le za problem istrskega podeželja, pač pa podobno usodo delijo še nekatera druga območja v državi.
Razlog za daljše trajanje zapuščinskih postopkov na koprski občini vidijo predvsem v neurejenem zemljiškoknjižnem stanju, ki je posledica neizpeljanih zapuščinskih postopkov. »Številni dediči so že pokojni ali pa razseljeni in brez stikov z družino, zato je ugotavljanje dednih deležev dolgotrajno,« opozarjajo. Takšno stanje negativno vpliva ne le na poselitveni vidik, temveč tudi na izvedbo infrastrukturnih projektov občine, zlasti na področju rekonstrukcije cest, kjer so soglasja lastnikov obvezna. »Najpomembnejši cilj občine je v svojo last pridobiti zemljišča, ki jih potrebuje za infrastrukturni razvoj podeželja,« poudarjajo.
Na (pre)dolgo trajajoče zapuščinske postopke so na podlagi analize delovne skupine opozorili tudi na vrhovnem sodišču, kjer so predlagali, naj se glede na sodobne načine komunikacije in digitalizacije v zakonu določijo krajši roki, v katerih se lahko neznani dediči in upniki javijo na oklic. Na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Andreja Katič, so zato pripravili predlog sprememb zakona o dedovanju, ki je trenutno še v usklajevanju. Poglavitna predlagana sprememba je skrajšanje rokov za odziv dedičev na oklic z enega leta na tri mesece. Enako velja tudi, ko je za zapuščinsko obravnavo pristojen organ tuje države.
V primeru zapuščine brez dedičev pa bi se po predlogu koprske občine lastninska pravica na nepremičninah, ki ležijo na območju stavbnih zemljišč, prenesla na občine in ne več na državo. Postopki, ki jih morajo izpeljati občine, da pridobijo lastništvo na teh nepremičninah, so namreč dolgotrajni in zapleteni, kar ovira predvsem infrastrukturni razvoj občin. Na koprski občini ocenjujejo, da rešitve pomenijo prvi korak v pravo smer. Bi si pa želeli korenitih sprememb tudi pri reševanju problema pokojnih dedičev in tistih, ki so se preselili v tujino, s Slovenijo pa nimajo nikakršnih stikov in so v praksi nedosegljivi.
Pozitiven vpliv na demografijo
in občinske storitve
Tudi v Skupnosti občin Slovenije pravijo, da predlog zakona prinaša nekaj pozitivnih rešitev za občine. Pozdravljajo predlagani prenos nepremičnin brez dedičev v last občin. »Menimo, da je rešitev smiselna, saj je občina, v kateri je zapustnik bival do svoje smrti, zagotavljala neposredne javne storitve različnih vrst in obsega tudi zanj.« Takšna rešitev bi občinam omogočila boljše upravljanje nepremičnin in izboljšanje javnih storitev. Če bi nepremičnino na primer vključila v svoj stanovanjski sklad in jo prek razpisa, na katerem lahko dodatno točkuje mlade ali mlade družine, oddala mladim, bi to pozitivno vplivalo na demografijo v lokalni skupnosti. Nepremičnino bi lahko tudi prodala na javni dražbi in tako pridobila dodatna proračunska sredstva, ki jih sicer ne bi imela, s kupnino pa pospešila nadaljnji razvoj občinskih storitev, naštevajo v skupnosti. Seveda pa bi lahko s prevzemom nepremičnine občina imela tudi dodatne obveznosti in stroške, povezane z vzdrževanjem in upravljanjem teh nepremičnin.
