Vlada je leta 1999 s posebnim zakonom ustanovila Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS), ki je začela delovati leta 2000. S konstituiranjem zbornice je ugasnila Uprava Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva kot organ v sestavi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Delavci uprave so prešli na novoustanovljeno zbornico, kjer na uradu in v kmetijsko gozdarskih zavodih s sedeži v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju opravljajo naloge kmetijskega svetovanja. Trenutno je v zbornici zaposlenih 340 kmetijskih svetovalcev, njihovo delo pa so tehnološko svetovanje kmetom, pomoč pri izpolnjevanju vlog za subvencije, izobraževanja, ocenjevanje škode ob naravnih nesrečah in druge nujne naloge, ki jim jih dodeli MKGP.
Želeli so agilen,
vitko organiziran sistem
Golobova vlada se je lani odločila za temeljit poseg v kmetijsko zbornico, tudi v njeno svetovalno službo. Maja so najprej poslanci Svobode v zakonodajni postopek vložili predlog novele zakona o KGZS, s katerim so želeli politično dejavnim članom zbornice omejiti pasivno volilno pravico. Ta poskus discipliniranja kmetijske zbornice je zatrlo ustavno sodišče, ki je sprejeto zakonsko spremembo razveljavilo.
MKGP je lansko poletje v veliki tajnosti pripravilo tudi izhodišča za nov zakon o kmetijstvu, ki naj bi bil podlaga za selitev kmetijske svetovalne službe (JSKS) s KGZS na novoustanovljeni javni zavod pod okriljem vlade. »Trenutno organiziranje povzroča nezadovoljstvo na vseh ravneh in ne omogoča preoblikovanja JSKS v agilen, mobilen, vitko organiziran sistem,« so v izhodiščih za novi zakon o kmetijstvu julija lani zapisali na MKGP. Prepričani so bili, da bo nova organizacijska oblika zagotovila neodvisno strokovno delo kmetijskih svetovalcev.
O odpravi obveznega
članstva ne razmišljajo več
Ministrstvo je lansko poletje, ko ga je še vodila Irena Šinko, razmišljalo tudi o odpravi obveznega članstva v KGZS, ki ima trenutno 112.011 članov, od tega 110.335 fizičnih in 1676 pravnih oseb. Toda tega projekta so se lotili z amatersko pripravljeno spletno anketo, v kateri je lahko sodeloval vsakdo, ne glede na to, ali je član zbornice ali ne, in kolikorkrat je želel. Za nameček je bilo ključno vprašanje o tem, ali so sodelujoči za obvezno ali za prostovoljno članstvo, zelo sugestibilno.
Ker so rezultati ankete povsem neuporabni, smo MKGP vprašali, kakšno odločitev bo sprejelo v zvezi s tem. »Ministrstvo ne izvaja nobenih aktivnosti glede spremembe članstva v zbornici,« so odgovorili. To pomeni, da je koalicija z dvema projektoma, s posegom v pasivno volilno pravico in v obliko članstva v kmetijski zbornici, pogorela.
Zbornici bodo podaljšali svetovalno koncesijo
Kaj pa njen tretji projekt – selitev kmetijske svetovalne službe s KGZS na novoustanovljeni javni zavod? Je ta ideja še živa? »Ministrstvo je zavezano k temu, da vseskozi išče rešitve, ki bodo dodatno izboljšale delovanje JSKS. V ta namen vseskozi preučuje različne modele izvajanja javnih služb s področja kmetijskega svetovanja. Za kakršno koli temeljitejšo spremembo pa je treba spremeniti zakon,« so pojasnili na MKGP in dodali, da bodo letos zbornici podaljšali koncesijo za javno službo kmetijskega svetovanja. Kdaj bodo to storili in za koliko časa, niso razkrili. Na zbornici pa so poudarili, da je ne glede na to, kdo bo dobil koncesijo, jasno, da bo javna služba kmetijskega svetovanja morala delovati še naprej, kajti sprejeti strateški načrt skupne kmetijske politike, na podlagi katerega kmetje dobivajo denar iz Bruslja, je treba izvajati. Brez izdatne pomoči svetovalcev v tem primeru ne gre.
Izvajanje javne službe kmetijskega svetovanja, selekcije v živinoreji in še mnoge druge naloge financira državni proračun, zato je kmetijska zbornica posredna proračunska porabnica. Del storitev JSKS, ki so po posebnem pravilniku za uporabnike plačljive, plačajo kmetje. Po podatkih ministrstva so KGZS in njeni zavodi lani za JSKS iz proračuna prejeli nekaj manj kot 11,3 milijona evrov (za letos je predviden podoben znesek). Za strokovne naloge v živinoreji so KGZS in kmetijsko gozdarski zavodi v letu 2023 prejeli 6,35 milijona evrov proračunskega denarja, letos pa je za ta namen predvidenih 6,39 milijona evrov. Ministrstvo financira tudi javne službe v rastlinski proizvodnji (poljedelstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, oljkarstvo), ki jih poleg kmetijsko gozdarskih izvajajo tudi drugi javni zavodi. To so Kmetijski inštitut Slovenije, biotehniška fakulteta in Znanstveno-raziskovalno središče Koper.
