Na celjskem sodišču bi se po dveh predobravnavnih narokih – nazadnje je bil izveden pred skoraj dvema letoma – morala začeti glavna obravnava zoper prvaka SDS Ivana Janeza Janšo, nekdanjega direktorja Eurogradenj Klemna Gantarja in nekdanjega predsednika uprave Imosa Branka Kastelica. Vsem trem specializirano državno tožilstvo očita zlorabo položaja in pomoč pri prodaji nekdanje Janševe parcele v Trenti, do katere čez Sočo vodi le lesena brv, večji del parcele pa leži na zelo strmem terenu. Tam so le še ruševine kmetije iz 19. stoletja; ker je parcela del Triglavskega narodnega parka, gradnja novih objektov ni dovoljena. Možna bi bila le nadomestna gradnja. A je Janši leta 2005, v času, ko je bil prvič predsednik vlade, uspelo parcelo v Trenti, po Gursu vredno dobrih 20.000 evrov, prek podjetja Eurogradnje prodati podjetju Imos za dobrih 131.000 evrov. Skoraj istočasno je Janša od Imosa kupil trisobno stanovanje v Ljubljani, za katerega je odštel 250.000 evrov. »Gre za eno najatraktivnejših lokacij v Trenti, katere parcele posestva mejijo na dvesto metrov obale Soče,« je Janša na svojem facebook profilu napisal tik pred državnozborskimi volitvami leta 2011 in s tem skušal prepričati javnost, da je dobrih 131.000 evrov, za kolikor je gradbenemu podjetju Imos šest let prej prodal zemljišče v Trenti, poštena in pravična cena.
Matoz pod vprašaj postavil sestavo senata
A namesto da bi slišali obtožnico in bi se sodišče končno posvetilo vsebini, je zadeva znova obstala na mrtvi točki. Ko je predsednica senata, sodnica Cvetka Posilovič, predstavila porotnika Andreja Volka in Suzano Žinić, so odvetniki obtoženih podvomili o zakonitosti sestave senata. Zadeva je bila najprej dodeljena sodniku Marku Brišniku, ki pa je bil na zahtevo zagovornika Gorazda Fišerja, ki zagovarja Kastelica, izločen iz senata. Nato bi bila na vrsti za sojenje Mojca Turinek, ki se je izločila sama, nakar je predsednica sodišča zadevo dodelila Cvetki Posilovič.
Odvetnico Martino Žaucer Hrovatin, ki zagovarja Gantarja, so zanimale politična opredeljenost in druge okoliščine obeh porotnikov, Janševega zagovornika Francija Matoza pa je zmotilo, da mu iz urada predsednice sodišča, s katerim si je dopisoval, niso zadovoljivo pojasnili, zakaj je bil spis predodeljen Cvetki Posilovič, sodišču pa je očital še, da se pri določanju porotnikov niso držali abecednega reda. Prišlo je celo tako daleč, da je predsednica sodišča Petra Giacomelli osebno prišla v sodno dvorano in zatrdila, da je bil senat imenovan zakonito. Kot je povedala, je Cvetka Posilovič še edina preostala od trojice sodnikov na celjskem sodišču, ki obravnavajo specializirane kazenske zadeve.
Kar zadeva izbiro porotnikov, pa je dejala, da so nekateri preobremenjeni zaradi drugih obveznosti, zato so zadevo dodelili Andreju Volku in Suzani Žinić. A Matoz je podvomil o njuni nepristranskosti. Volk naj bi namreč pred dvema desetletjema v Šoštanju kandidiral za občinskega svetnika na listi LDS, Suzano Žinić pa naj bi na Mestni občini Velenje kot vodjo pravne službe pred leti zaposlila sedanja ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je bila takrat direktorica občinske uprave, sicer pa je vidna članica stranke SD. Matoz je zato vztrajal pri izločitvi obeh sodnikov porotnikov pa tudi predsednice sodišča. O tem bo v nadaljevanju odločalo vrhovno sodišče; s tem sta se strinjala tudi Gorazd Fišer in Martina Žaucer Hrovatin.
