Že vrsto let so med nami prepovedane droge, torej tiste vrste tabletk, prahu ali tekočin, ki povzročajo hudo odvisnost in prepogosto privedejo do posameznikove smrti. Kot pojasnjujejo na slovenski osrednji točki Agencije EU za droge, je začetna odločitev za jemanje drog običajno prostovoljna in je povezana z željo
po boljšem počutju, višji storilnosti ali pa z radovednostjo in socialnim pritiskom. Z vsakim nadaljnjim zaužitjem droge pa se človekova samokontrola zmanjša. Prav s povečanjem zasvojenosti ter problematiko vedno več novih vrst drog in mešanic se ukvarja Agencija EU za droge (EUDA), kjer so nedavno pripravili analizo stanja na področju drog v Evropi. Ključna ugotovitev je, da je vpliv uporabe prepovedanih drog v družbi danes možno opaziti skoraj vsepovsod, prav tako je iz dneva v dan možno zaznati nove podvrste drog, zmanjšuje pa se tudi starostna meja, ko oseba drogo prvič zaužije. Za ključno sporočilo analize so zato izbrali slogan Vsepovsod, vse, vsakdo.
Vse več mešanic in vse lažja dostopnost
Pri EUDA so v poročilu zapisali, da se danes na trgu drog znajdejo vse vrste snovi, ki imajo psihoaktivne lastnosti. Tako ne moremo več govoriti samo o drogah, ampak tudi o vrstah tablet, pridobljenih na recept, ki se nato preprodajajo na črnem trgu. Na slovenski osrednji točki so tako opozorili, da je prav zloraba zdravil na recept eden najbolj spregledanih javnozdravstvenih problemov, tudi pri nas. Na podlagi podatkov Nacionalne raziskave o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog med prebivalci Slovenije iz leta 2018 sta v preteklih 12 mesecih psihoaktivna zdravila na recept v nemedicinske namene vsaj enkrat uporabila dva odstotka prebivalcev Slovenije v starosti med 15 in 64 let. Močna protibolečinska zdravila in pomirjevala pa so tista zdravila, ki so jih prebivalci Slovenije v najvišjem deležu uporabljali neustrezno, so dodali.
Zaradi vse več mešanic drog uporabniki ne vedo več, kaj natančno so vzeli, to pa povečuje zdravstveno tveganje in ustvarja nove izzive na področju kazenskega pregona ter zakonodaje. Kot so zapisali v poročilu, je za današnji trg značilna enostavnejša dostopnost do obsežnejšega nabora prepovedanih drog kot v preteklosti, pri čemer so snovi pogosto na voljo v visoki jakosti ali čistosti in celo v novih oblikah, mešanicah ter kombinacijah. Sočasna uporaba več drog, čeprav pogosto na nezavedni ravni, je tako trenutno največji problem pri njihovem uživanju v Evropi. Povečuje se tudi razpoložljivost prepovedanih drog v EU, pri čemer je kokaina v obtoku več kot pred pandemijo. Analiza odpadnih voda po Evropi ugotavlja povečano uporabo kokaina, cracka, amfetamina in metamfetamina. Pri slovenski osrednji točki so opozorili, da obstaja nevarnost, da se tudi v Sloveniji pojavijo visoko tvegani načini uporabe drog in droge, ki jih do sedaj skoraj nismo zaznavali, kot so sintetični opioidi oziroma fentanil.
Mladostniki v Sloveniji izstopajo
Pri slovenski osrednji točki opažajo, da »uveljavljene« droge pri nas še nikoli niso bile tako dostopne. Nekoč je veljalo, da se pod izrazom droge razume točno določene snovi, danes pa lahko mednje zaradi lahke dostopnosti in nešteto mešanic štejemo že vse, kar ima psihoaktivne lastnosti. Na slovenski osrednji točki so poudarili, da je pri nas nekoč problem predstavljalo injiciranje heroina, danes pa je vse bolj zaskrbljujoče tudi vbrizgavanje širšega nabora snovi, vključno z amfetamini, kokainom, sintetičnimi katinoni, predpisanimi opioidi in drugimi zdravili. Zaradi predoziranj je bilo v letu 2022 med uporabniki, starimi od 15 do 64 let, 46 umrlih na milijon prebivalcev, kar Slovenijo uvršča med države EU z najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi predoziranj; v EU je bilo leta 2022 22,5 smrti na milijon prebivalcev v enakem starostnem obdobju. Slovenija pa izstopa tudi pri uporabi drog med mladoletnimi osebami. Evropsko poročilo opozarja na višje ravni uporabe konoplje med slovenskimi mladostniki kot med njihovimi vrstniki iz drugih držav. Da so konopljo uporabili vsaj enkrat v življenju, je odgovorilo 20,6 odstotka 15-letnih slovenskih mladostnikov, medtem ko je povprečje pri enaki starosti v EU 13 odstotkov.
Slovenija kot primer dobre prakse
Kljub temu je naša država v evropskem poročilu o drogah omenjena kot primer dobre prakse. Poročilo izpostavlja Slovenijo kot enega bolj uspešnih modelov ozaveščanja o drogah, prav tako smo navedeni kot država z uspešnim modelom zdravljenja odvisnosti. Ambulantna obravnava oseb, zasvojenih s prepovedanimi drogami, se pri nas v zdravstvu najpogosteje izvaja v okviru specializiranih ustanov, ki so združene v mrežo Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD), ki jih je 21. Ti centri delujejo in so organizirani v okviru lokalnih zdravstvenih domov. Kot so povedali na slovenski osrednji točki, je tako imenovani slovenski model zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog priznan po vsem svetu in predstavlja zgled dobre prakse, saj centri oblikujejo celovito, multidisciplinarno mrežo, kjer se izvaja zdravstvena in socialna obravnava ter podpora. Povedano drugače, slovenski model zdravljenja ne zagotavlja le zdravljenja odvisnosti, temveč nudi tudi psihično in socialno podporo. S centri pokrijemo kar 75 odstotkov Slovenije, kar nas uvršča na sedmo mesto med državami EU, saj je merilo za dobro pokritost po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije 40 odstotkov. To pomeni, da imamo v Sloveniji dovolj centrov, da lahko primerno poskrbimo za vse, ki so zapadli v odvisnost, ne glede na to, kje v državi prebivajo. Enako velja za naš model ozaveščanja, ki se začne že v osnovni šoli.
