Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo se na področju odpadkov trenutno ukvarjajo predvsem z vprašanjem uvedbe kavcijskega sistema za nepovratno embalažo pijač. Skrbi jih namreč, ali nam bo s trenutnim sistemom uspelo doseči cilj EU, da do leta 2029 ločeno zberemo 90 odstotkov odpadnih plastenk pijač. A po drugi strani Slovenija že zdaj zamuja pri uvajanju sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), ki proizvajalcem med drugim nalaga tudi kritje stroškov ločenega zbiranja, odvoza in obdelave embalaže. Ker Slovenija do 5. januarja lani ni vzpostavila vseh minimalnih standardov PRO, država po mnenju nekaterih tvega tudi kazen zaradi kršitve evropske direktive o odpadkih iz leta 2018. »Slovenija ni pravočasno implementirala PRO. Kaj to pomeni z vidika evropske komisije? Mislim, da lahko prej ali slej pričakujemo kakšno opozorilo ali celo kazen,« ocenjuje Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije.
Zakon v ustavni presoji
Sodnemu sporu medtem še ni videti konca. Spomnimo, da je ustavno sodišče leta 2022 začasno zadržalo izvrševanje dela zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki se nanaša na proizvajalčevo razširjeno odgovornost. Pobudniki ustavne presoje, družba Interzero in druge družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), nasprotujejo rešitvi iz zakona, po kateri bi obveznosti PRO opravljala le en subjekt za posamezen tok odpadkov, in sicer neprofitno.
Lani spomladi se je ustavno sodišče pred končno odločitvijo o skladnosti teh zakonskih rešitev z ustavo odločilo obrniti tudi na sodišče EU. »Sodišče EU je junija opravilo ustno obravnavo, 26. septembra pa bo generalni pravobranilec sodišču predstavil svoje mnenje,« so te dni sporočili iz DROE Interzero. »Ker je sodišče EU prepoznalo, da gre v tem primeru za vprašanje delovanja notranjega trga EU na področju okoljskih politik, je zadevo v odločanje dodelilo velikemu senatu. V nadaljevanju bo sodišče EU zavzelo mnenje o tem, kako je treba razlagati pravo EU. Ko bo sodba sodišča EU izdana, bo šla zadeva nazaj na ustavno sodišče, ki bo dokončno odločilo o tem, ali so določbe zakona skladne z ustavo in pravnim redom EU,« je pojasnil odvetnik Andrej Brezavšček, ki v primeru pobude za oceno ustavnosti zastopa podjetje Interzero.
Nekatere družbe za ravnanje z odpadno embalažo ob tem opozarjajo, da na pristojnem ministrstvu ne bi smeli zgolj čakati na odločitev ustavnega sodišča, pač pa bi morali v dialogu z DROE poiskati ustrezno rešitev. »Ministrstvo in ključni deležniki se moramo pogovarjati o tem, na kakšen način vzpostaviti ustrezen sistem,« je dejala Ajda Pleterski iz DROE Surovina. Poudarila je tudi, da je bil povod za sporne zakonske rešitve nedelujoč sistem – oziroma kopičenje odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih. A danes, kot pravi, to ni več težava. »S tem ko je ustavno sodišče zadržalo ZVO-2 in ko je država leta 2021 s spremembo uredbe ukinila 15-tonski prag za plačilo stroškov ravnanja z embalažo, je sistem začel funkcionirati. Samo to je bilo potrebno, da so se zadeve, na katere smo opozarjali več let, uredile,« je opozorila Ajda Pleterski in dodala, da tako drastičnega posega, kot je monopol, ki ga prinašajo sporne določbe ZVO-2, za delovanje sistema ne potrebujemo.
Morali bi iskati rešitve
Direktor zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc po drugi strani pravi, da država določil v ZVO-2, ki jim nasprotujejo DROE, ni sprejela zaradi zastoja pri prevzemanju embalaže, pač pa izključno zaradi implementacije evropske direktive o odpadkih iz leta 2018 v našo zakonodajo. »Seveda pa so znotraj te implementacije na ministrstvu glede na pretekle izkušnje izbrali tako varianto, da bi po novem pri nas imeli samo eno družbo za en odpadkovni tok,« je poudaril.
Ob tem je sicer potrdil navedbe DROE, da trenutno prevzemanje komunalne odpadne embalaže poteka tekoče, a dodal, da pa bi sistem z enim upravljalcem bodisi v obliki družbe bodisi v obliki agencije gotovo zagotovil dolgoročno stabilnost. »Glede na majhnost naše države na zbornici še vedno ocenjujemo, da ne potrebujemo šestih različnih družb za upravljanje sistema. Družba za upravljanje bi morala biti samo ena, preostale družbe pa bi izvajale dejavnosti. O tem, ali bo to ena družba ali ena agencija, se lahko še pogovarjamo. Ampak če bi imela samo ena družba roko nad vso embalažo v Sloveniji, se takšni primeri, kot so bili, ne bi mogli več ponoviti,« ocenjuje. Strinja se tudi, da bila rešitev brez sodnega spora dobrodošla: »Dobro bi bilo, da bi na ministrstvu skušali vzpostaviti dialog z DROE o tem, kako ustaviti sodni spor in poiskati rešitev.«
Ministrstvo z novim zakonom
Na ministrstvu odgovarjajo, da bodo počakali na odločitev sodišča. »Potem bomo glede na odločitev sodišča uredili določbe v ZVO,« so dodali. Tudi sami sicer potrjujejo, da odvoz embalaže trenutno poteka tekoče.
A medtem ko so nekatere določbe veljavnega zakona o varstvu okolja še vedno predmet ustavne presoje, na ministrstvu že pripravljajo predlog novega zakona o varstvu okolja (ZVO-3). Javna obravnava predloga zakona se bo predvidoma začela še ta mesec in bo trajala več kot mesec dni. Ali bodo v predlogu novega zakona spremenili tudi določbe, ki jim nasprotujejo DROE in ki so predmet ustavne presoje? »Na ministrstvu bomo počakali odločitev sodišče glede proizvajalčeve razširjene odgovornosti,« odgovarjajo na ministrstvu.
Tudi povzetek bistvenih sprememb, ki bi jih prinesel novi zakon, sprememb na področju sistema ravnanja z odpadno embalažo ne vključuje. Predvideva pa nekatere druge spremembe pri ravnanju z odpadki, na primer prepoved kurjenja odpadkov, poleg tega pa tudi spremembe na področju sanacije v preteklosti onesnaženih območij, vzpostavitev sistema za preverjanje okoljskih trditev in spremljanje stanja okolja. Pri slednjem naj bi, kot so zapisali na ministrstvu, predlog novega zakona predvidel prenovo instituta obratovalnega monitoringa v smeri večje verodostojnosti, zanesljivosti in točnosti rezultatov obratovalnega monitoringa.
