Strokovna delovna skupina pod vodstvom dr. Janeza Vogrinca z ljubljanske pedagoške fakultete je predstavila bistvene spremembe predloga nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja (NPVI) za obdobje 2023–2033. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI) so po februarski javni predstavitvi osnutka prejeli 486 pripomb in pobud. Stroka je predvidene novosti po šestih regijskih posvetih za strokovne in vodstvene delavce v vzgoji in izobraževanju dopolnila in jih mestoma na novo preoblikovala.
Strateški dokument, ki naj bi po mnenju MVI nakazal smer načrtovanja vzgojno-izobraževalne politike v prihodnje, vključuje 21 strateških ciljev, 55 strateških podciljev in 306 ukrepov. Vogrinc je povedal, da je namesto načrtovane uvedbe obveznega brezplačnega dnevnega programa za predšolske otroke eno leto pred vstopom v šolo po novem za otroke, ki niso vpisani v vrtec, predvidena možnost vpisa v krajši program vrtca, ki bi obsegal od 240 do 480 ur od marca do konca šolskega leta. Tudi ta program bi bil za starše brezplačen.
Poleg ohranitve glasbenega izobraževanja po celotni vertikali vzgojno-izobraževalnega sistema in njegovega financiranja iz javnih sredstev predlog predvideva tudi uvedbo novega programa predšolske plesne vzgoje za petletnike.
Na splošni maturi obvezna dva predmeta na višji ravni
Ker je srednješolska izobrazba zapisana kot nacionalni standard, to po besedah vodje delovne skupine pomeni, da bo država vsakemu posamezniku omogočila pridobitev najmanj srednješolske izobrazbe kadar koli v življenju. Eden od ciljev je tudi priprava izpita splošne mature iz učnih jezikov na osnovni in višji ravni zahtevnosti, kar naj bi vplivalo na zvišanje ravni znanja učnih jezikov in krepitev bralne pismenosti. Predlog ohranja dve ravni zahtevnosti na splošni maturi pri matematiki in tujem jeziku, v podporo zvišanju ravni znanja pa vpeljuje dve ravni zahtevnosti tudi pri vseh splošnoizobraževalnih izbirnih predmetih.
Na splošni maturi bodo morali odslej kandidati izbrati vsaj en obvezni in vsaj en izbirni predmet na višji ravni, ustne izpite pri predmetih splošne mature pa se bo izvedlo med poukom do konca aprila. Dijaki programov srednjega strokovnega in poklicno-tehničnega izobraževanja bodo morali po novem za vpis v univerzitetne študijske programe opraviti obvezne predmete splošne mature.
Novi sta tudi možnost sistemizacije deleža delovnega mesta učitelja za poučevanje začetnega pouka slovenščine že za enega na novo vključenega učenca priseljenca ter zagotovitev dodatnih ur slovenščine za učence priseljence v tretjem in četrtem letu njihove vključitve v osnovno šolo, če ne bodo dosegali zadovoljive ravni znanja učnega jezika. Na svoj račun bodo prišli tudi zagovorniki večje gibalne aktivnosti učencev: v zadnje triletje osnovne šole se namreč dodaja ura športa na teden. Vsakemu učencu in dijaku naj bi tako zagotovili pogoje za pet ur gibanja na teden.
Kot je še izpostavil Janez Vogrinc, naj bi po predvideni septembrski obravnavi osveženega dokumenta v parlamentu oziroma nekje v šestih mesecih nastali akcijski načrti uresničevanja vseh predlaganih 306 ukrepov, za katere si v delovni skupini ne želijo, da bi ostali zgolj na papirju. Minister dr. Darjo Felda je ob prejemu končnega predloga NPVI povedal, da bodo predvidene posodobitve na ministrstvu preučili in da verjame, da bodo skupaj našli ustrezne rešitve, ki bodo odgovorile na izziv, kakšen vzgojno-izobraževalni sistem si želimo in potrebujemo.
