Končala se je enomesečna javna razprava o predlaganih spremembah davčne zakonodaje, tudi o zakonu o dohodnini. Finančno ministrstvo je med drugim predlagalo, da se plačila OMD, to so plačila za kmetovanje na območjih, kjer so možnosti za to dejavnost omejene, v celoti izvzamejo iz obdavčitve. Prejema jih več kot 46.000 kmetij. Po izračunih finančnikov bo letni davčni priliv v državni proračun s to zakonsko spremembo za okoli 2,5 milijona evrov skromnejši, kot bi bil v primeru uveljavitve 50-odstotne obdavčitev plačil OMD, zapisane v veljavnem zakonu o dohodnini, ki ga je koalicijska večina v državnem zboru prvič potrdila 28. novembra 2022, ponovno (po vetu državnega sveta) pa 9. decembra 2022.
Politiki Svobode obrnili ploščo
Že takrat so nevladne kmetijske organizacije glasno opozarjale, da so plačila OMD namenjena nadomeščanju izpada dohodka zaradi kmetovanja na večjih nadmorskih višinah, na zemljiščih z nagibi, na kamnitih terenih … Svarili so, da bo obdavčitev teh plačil hribovske in gorske kmete pahnila v še slabši gmotni položaj. A jih politiki največje vladne stranke Gibanje Svoboda na čelu s predsednikom vlade Robertom Golobom, finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem in aktualno kmetijsko ministrico Matejo Čalušić, ki je bila takrat v Svobodi koordinatorka za kmetijstvo, niso slišali.
Potem ko so kmetje letos spomladi tudi zaradi uzakonjene obdavčitve plačil OMD zažugali z novim traktorskim puntom, so začeli omenjeni trobiti v isti rog z njimi. Finančno ministrstvo namreč obdavčitev OMD zdaj umika iz predlagane novele zakona o dohodnini. »Smiselno je tudi z davčno politiko pomagati ohranjati kmetovanje na teh območjih in v ta namen plačila za naravne in druge omejitve, značilne za posamezno območje, v celoti oprostiti dohodnine,« so zapisali v utemeljitvi.
Odločili brez napovedane analize
Predstavniki šestih kmetijskih organizacij in vlade (v njenem imenu je bila to kmetijska ministrica Mateja Čalušić) so marca letos podpisali dogovor o načinu uresničevanja protestnih zahtev slovenskih kmetov. Ta dokument je bil podlaga za preklic napovedanega traktorskega protesta. Kmetijsko in finančno ministrstvo sta se v njem med drugim zavezali, da bosta do konca aprila pripravili analizo metodologije določanja katastrskega dohodka in plačil OMD ter na tej podlagi razmislili o morebitnih spremembah obdavčitve teh plačil. Toda te analize, ki bi nedvoumno pokazala, ali je obdavčitev plačil OMD upravičena in pravična ali ne, ni nihče naredil. To pomeni, da je bila odločitev, da se jih izvzame iz obdavčitve, popolnoma politična, kot je bila jeseni 2022 popolnoma politična tudi odločitev o njihovi 50-odstotni obdavčitvi. Tako obstaja bojazen, da jih bo čez čas kateri drug finančni minister ali uradnik spet skušal obdavčiti, saj se je to v preteklosti že večkrat zgodilo.
V pisnem dogovoru s kmeti se je ministrica Čalušićeva tudi obvezala, da zamud pri izplačilu kmetijskih subvencij, kakršne so se dogajale lani, ne bo več. »Izplačila bomo izvajali v enakih časovnih okvirih kot pretekla leta: za OMD predvidoma decembra 2024,« med drugim piše v protiprotestnem dogovoru. Včeraj so s kmetijskega ministrstva sporočili, da bo agencija za kmetijske trge OMD-je za leto 2024 izplačala šele januarja 2025, osemdeset odstotkov neposrednih plačil januarja in februarja ter preostanek maja in junija. Na kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila ter na subvencije za dobrobit živali in za ekološko kmetovanje lahko kmetje prav tako računajo maja in junija prihodnje leto. Dodajmo, da rok za oddajo letošnjih subvencijskih vlog poteče 10. julija.
Kaj še moti kmete
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) ima kljub nameravanemu izvzetju plačil OMD iz obdavčitve, kar je bila ena ključnih stavkovnih zahtev kmetov, še vedno nekaj pripomb k predlaganim davčnim spremembam. V zakonu o dohodnini se tako ne strinjajo z načinom po njihovem mnenju nepravičnega ugotavljanja davčne osnove iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji po sistemu normiranosti. Finančnemu ministrstvu tudi predlagajo, naj kmetijsko dejavnost izloči iz predlogov sprememb dohodninskega zakona, ki se nanašajo na omejitev prenosa davčnih izgub v naslednja davčna obdobja na pet let. Dosedanja ureditev namreč teh prenosov ni časovno omejevala. V osnutku novele zakona o davku na dodano vrednost je KGZS med drugim zmotil predlog, da se bo stopnja DDV za kemična fitofarmacevtska sredstva (FFS) in umetna gnojila 31. decembra 2031 s sedanjih 9,5 povišala na 22 odstotkov. Prepričani so, da bo to povečalo uporabo neregistriranih FFS in okrepilo nelegalno trgovino z njimi.
