V Zdravstvenem domu Ljubljana (ZD Ljubljana) bi ta hip potrebovali vsaj še 20 dodatnih zdravnikov družinske medicine. Množičnih odhodov, kakršni so zaznamovali leto 2022, v zadnjem obdobju sicer ni bilo, prav tako pa ne bistvenih kadrovskih okrepitev. Iz zdravstvenega doma sta odšla dva družinska zdravnika, eden od njiju zaradi upokojitve, dva zdravnika te stroke pa so zaposlili. Pacienti se glede na zadnje obvestilo zdravstvenega doma pri tamkajšnjih osebnih zdravnikih še vedno ne morejo vpisati na novo.
Čakanje se lahko še podaljša
Glede na program, ki ga je za ta zdravstveni dom predvidel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ta čas manjka tudi sedem pediatrov. Zaposlovanje še zdaleč ne dosega potreb: dva pediatra sta se upokojila, zaposlili so enega.
Bralci so nas opozorili na odhod logopedinje, ki je delovala v ZD Ljubljana. Trenutno je pri njih zaposlenih enajst logopedov, so pojasnili v ZD Ljubljana, med njimi so trije specializanti. Glede na svoje zadolžitve bi potrebovali še sedem logopedov in pol (nekatere ambulante ne delujejo v polnem obsegu). Na logopeda otroci v tem zdravstvenem domu, kadar je bila napotitev »redna«, čakajo od slabega leta in pol do skoraj dve leti in pol. Dodatno osebje iščejo preko razpisov, objav, mreženja in osebnih poznanstev, naštevajo v zdravstvenem domu. Žal zadostnega interesa za zaposlovanje v osnovnem zdravstvu ni, opažajo.
Pri ortodontih odhodov letos ni bilo, prav tako niso v tem obdobju nobenega zaposlili. Trenutno bi potrebovali dodatnega 1,8 ortodonta, pojasnjujejo, zaposlena pa sta dva. Ob tem se zanašajo tudi na podizvajalce oziroma pogodbenike. »Del programa smo izvajali prek pogodbenika Orthos v njegovih prostorih z njegovimi kadri,« pojasnjujejo v zdravstvenem domu. Trenutno ocenjujejo novo ponudbo, ki so jo pridobili ob javnemu naročilu, del programa pa pogodbeniki ORTO4U, Go Orto in Gotama opravljajo v prostorih zdravstvenega doma.
Pacienti, ki so že čakali pri njih, pri pogodbenikih ohranijo svoje mesto v vrsti, je razvidno iz pojasnil zdravstvenega doma. Sporočili so tudi, da so pogodbe z omenjenimi podjetji sklenjene do marca prihodnje leto. Ob »redni« napotitvi čakalne dobe za obravnavo pri ortodontih sicer presegajo pet let, je razvidno z njihove spletne strani. Pacienti povprašujejo po vse več storitvah, opažajo v zdravstvenem domu, ki ga vodi Antonija Poplas Susič. Čakalne dobe se bodo, če bo kadrovska zasedba ostala enaka, po njihovi oceni v prihodnje tako le še podaljševale.
Samoplačništvo v sili
Na ljubljanskega zastopnika pacientovih pravic Marjana Sušlja se starši otrok najpogosteje obračajo ravno zaradi dolgih čakalnih dob za obravnavo pri ortodontih. Precej se jih ob dolgih čakalnih dobah v Sloveniji odloči za pot na Hrvaško, opaža. Stroški čezmejnega zdravljenja so v takem primeru sicer pokriti, je spomnil, ne pa tudi potni stroški. Poleg tega morajo starši za poti k ortodontom čez mejo jemati dopust.
Sodelovanje zdravstvenega doma z zunanjimi podizvajalci lahko posamezniku kratkoročno sicer prihrani izgubo mesta v vrsti, ugotavlja sogovornik, ki pa ima glede ljubljanske rešitve za ortodontijo vseeno zadržke. Ob tovrstnih angažmajih ni potrebne stalnosti, je opozoril Sušelj, ki izpostavlja nujnost sistemskega pristopa. »V slovenskem javnem zdravstvu ob javnih zavodih delujejo še koncesionarji. S podizvajalci javnih zavodov pa se v sistem na stihijski način vključuje še tretja možnost,« je kritičen. Opaža tudi, da se ob nezadostni dostopnosti v javni mreži – ta je očitna tudi pri kliničnih psihologih in pri fizioterapiji za otroke – zlasti v večjih mestih širi trg samoplačniških storitev. Stroški za družine, ki se zanje odločajo v sili, se lahko seštevajo in so v takem primeru zelo visoki, je spomnil.
