Po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI) se letošnjih poletnih počitnic veseli 193.776 osnovnošolcev in 81.206 srednješolcev. Čeprav bi morali biti pred njimi oddih od šolskih obveznosti in brezskrbna doživetja, pa desettedenski premor otrok od šole številnim staršem povzroča hude stiske.
Da si številne družine težko privoščijo počitniško varstvo in bi bilo smiselno pouk podaljšati za dva tedna, je že jeseni lani ob začetku novega šolskega leta v javnem pismu šolskemu ministru opozorila Eva Strmljan Kreslin. Direktorica največjega ponudnika subvencioniranega in brezplačnega počitniškega varstva v Ljubljani Mala ulica odziva dr. Darja Felde do danes ni prejela. »Zdi se, da to ni njihova težava, saj so na ministrstvu zadolženi za 'šolanje', ne pa za otroke. Dokler ne bomo otrok in njihovih potreb oziroma potreb družin obravnavali celostno, se ne bo nič premaknilo. Potrebno bi bilo medresorsko usklajevanje, predvsem pa volja, da se otrokom in njihovim staršem pride naproti. Dotlej pa lahko samo stokamo, da rodnost pada,« je zaskrbljena Strmljan-Kreslinova. Spomnila je, da sistemska luknja obstaja že dolgo, saj imajo starši od štiri do pet tednov dopusta, otroci pa imajo samo poleti deset tednov počitnic.
Po besedah sogovornice se je včasih varstvo reševalo s pomočjo starih staršev, ki pa so zdaj pogosto prestari ali še delajo, medsosedska pomoč izumira, otrok na ulici ni več, saj so mnogi med njimi prikovani na elektronske naprave, ki so zelo škodljive za razvijajoče se otroške možgane. »Otroci bi se morali med počitnicami intenzivno gibati, po možnosti v naravi, ne pa sedeti pred računalnikom in telefonom,« je jasna Eva Strmljan Kreslin.
Naveličanost otrok
Ker so zadrege staršev brez poletnega varstva otrok vse večje, v Mali ulici število mest v počitniškem varstvu vsako leto povečajo za nekaj deset otrok. Letos bodo imeli kar 850 mest v desetih tednih, vendar tudi to ni dovolj, opozarja direktorica javnega zavoda: »Ker želimo kar največ staršem oziroma otrokom omogočiti subvencionirano varstvo, je število možnih prijav omejeno na tri tedne. Mnogi starši nas prosijo, da naredimo izjemo in otroka vzamemo še četrti ali peti teden, verjamem pa, da je še več takih, ki rešitve iščejo drugje.«
Za podaljšanje pouka se sogovornica med drugim zavzema tudi zato, ker se med šolskim letom vedno hiti: »Učitelji se pritožujejo, da ni časa za utrjevanje snovi, za poglobljene pogovore o šolski snovi ali pa o stvareh, ki otroke zanimajo. Tako imamo na eni strani dolge počitnice, med katerimi se veliko otrok dolgočasi – to naveličanost opažamo tudi pri otrocih, ki so vključeni v počitniško varstvo – po drugi strani pa se med letom strašansko hiti z usvajanjem snovi, starši morajo pri šolskem delu (preveč) sodelovati, najemajo inštruktorje …«
Direktorica še boljšo rešitev vidi v tem, da bi se vsem otrokom omogočilo kreativno in rekreativno preživljanje prostega časa v različnih oblikah počitniškega varstva, kar pa, poudarja, zahteva postavitev strukture, izbiro kakovostnih izvajalcev počitniških aktivnosti in seveda financiranje. »Ali pa da se poveča število dni dopusta staršem otrok od 6. do 10. leta, da bi lahko z otroki sami preživeli počitnice,« meni Eva Strmljan Kreslin.
Spomnila je še, da je naša država prva med državami Evropske unije po deležu zaposlenih žensk v rodni dobi, kar pomeni, da so praktično vse ženske z otroki zaposlene za polni delovni čas, medtem ko drugod po Evropi počitniška zadrega ni tako velika, saj je mnogo žensk zaposlenih za polovični delovni čas, nekaj dni na teden ali pa do otrokovega 10. leta sploh niso zaposlene.
90 let v istih okvirih
Na MVI o krajšanju dolžine počitnic in spremembi pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole, ki ureja razporeditev pouka, pouka proste dneve in razporeditev ter trajanje šolskih počitnic za učence, ne razmišljajo. Pojasnili so, da počitniške dejavnosti niso pristojnost ministrstva, saj niso del osnovnošolskih programov, a lahko šole kljub temu pristopijo k organizaciji počitniškega varstva: to pa mora biti po sedanji zakonodaji organizirano kot nadstandardni program, ki ga potrdi svet šole in za katerega pridobijo sredstva lokalne skupnosti, staršev ali iz drugih virov.
Kot so še poudarili na MVI, na Slovenskem pouk že 90 let poteka v približno istih časovnih okvirih, kar pomeni, da so tudi naši dedki in babice uživali poletne počitnice v istem času kot dandanes njihovi vnuki in pravnuki. Po prvi svetovni vojni oziroma v času Kraljevine Jugoslavije so se »velike« počitnice podaljšale in so trajale devet tednov. Vse od leta 1929 počitnice trajajo od 27. junija do 1. septembra – tako kot danes.
