Po petkovem shodu samooklicane slovenske obrambne straže, na katerem so izstopali tudi simboli in geste, povezani s politiko nacistične Nemčije, policija še ugotavlja morebitne kršitve in sume kaznivih dejanj. Skupina mlajših, večinoma zamaskiranih moških, je bila med drugim opremljena z belo zastavo, na kateri je bila narisana esesovska lobanja. Shod je bil uperjen proti migracijam, zaradi nacistične simbolike in posameznih nacističnih pozdravov pa del javnosti pričakuje, da bo policija skupino nestrpnežev ovadila zaradi kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. »Nacistični pozdrav z desnico je kaznivo dejanje, pove odločba ustavnega sodišča!« pravi Marko Bidovec, ki kot sorodnik ene izmed bazoviških žrtev redno opozarja na nove pojavne oblike nacizma in fašizma in ki se je prav zaradi neukrepanja policije in tožilstva obrnil na ustavno sodišče.
Že drugi incident
Po podatkih policije se je na Prešernovem trgu v Ljubljani zbralo okoli 50 udeležencev shoda, ki so nato hodili po ulicah mestnega središča, prižigali bakle in skandirali gesla, usmerjena proti migracijam oziroma migrantom. Po pribilžno eni uri so shod zaključili. »Ker shod ni bil prijavljen, je v skladu z zakonom za red na shodu skrbela policija,« so sporočili z ljubljanske policijske uprave, kjer pojasnujejo, da »v zvezi neprijavljenega shoda še zbirajo obvestila in bodo v primeru ugotovljenih kaznivih ravnanj ustrezno ukrepali«.
Isto skupino policijo obravnava tudi zaradi javno objavljenega posnetka s konca maja, ko so v protimigrantskem videu napovedali, da bodo z migranti »naredili to, kar je treba«. »Posnetke dejanj te skupine še vedno preiskujemo v smeri ugotavljanja in potrjevanja elementov za sum, da so storjena uradno pregonljiva kazniva ravnanja z elementi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po kazenskem zakoniku in po zakonu o varstvu javnega reda in miru. Prijave domnevne žrtve do sedaj še nismo prejeli, smo pa že ugotovili identiteto nekaterih članov omenjene skupine,« pojasnjujejo na ljubljanski policijski upravi. Posnetek je namreč med drugim prikazoval moškega, privezanega na drog javne razsvetljave, in moškega, ki je imel čez obraz poveznjeno majico, z vrvjo okoli vratu in z napisom »remigracija« v rokah. Posnetek je sicer dajal vtis, da je uprizorjen.
Kazenski zakonik dovolj jasen
Na nedopustnost obujanja nacističnih idej opozarja tudi Bidovec, ki so ga ob prijavi (neo)nacističnih parol in nacističnega pozdrava v preteklosti na policiji odslovili, češ da pri tem ne gre za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Zato se je ob pomoči pravnika dr. Andraža Terška obrnil na ustavno sodišče, na katerega je naslovil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti kazenskega zakonika, ki da je protiustaven, ker izrecno ne prepoveduje nacističnega pozdrava ter javne in zasebne rabe nacističnih simbolov. Zato naj bi kršil zlasti 63. člen ustave, ki prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti ter spodbujanje k nasilju in vojni.
Ustavni sodniki so februarja letos s šestimi glasovi za in tremi proti zavrnili Bidovčevo pobudo, saj so sklenili, da kaznivo dejanje spobujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti ustrezno sankcionira težje oblike protiustavnega izražanja, ki ogroža človekovo dostojanstvo in varnost. »V posamezni življenjski situaciji se lahko kot primer tega kaznivega dejanja izkaže tudi izrazno ravnanje, ki vključuje gesto nacističnega pozdrava in razkazovanja nacističnih simbolov, kar v konkretnih primerih ugotavljajo sodišča,« so v odločbi zapisali ustavni sodniki.
Da je treba nacistični pozdrav in simboliko obravnavati v kontekstu njunega izražanja, je v pritrdilnem ločenem mnenju dodatno poudaril ustavni sodnik dr. Rok Čeferin. »Nobenega dvoma torej ne more biti o tem, da je prepoved hvaljenja ali rehabilitacije nacizma in njegovih zločinov del evropske pravne dediščine. Gre za protipravno ravnanje, ne glede na to, ali je storjeno z izgovorjenimi ali zapisanimi besedami ali pa z uporabo nacističnih simbolov oziroma z nacističnim pozdravom,« je jasen Čeferin, ki pa dodaja, da v nekaterih okoliščinah, denimo v okviru umetniškega izražanja, uporaba nacističnih simbolov kljub vsemu ne more biti kazniva.
