Romantično obarvan dan v dvoje je bil njun glavni cilj, na uro in pol dolgo pot proti Murski Soboti sta se z družinskim jeklenim konjičkom zato odpeljala povsem neobremenjeno in brez vsakršnih napotkov. Naš edini namig se je glasil: "Pomursko prestolnico z okolico raziščita skozi oči tujih turistov, pozabita na svoje znanje slovenščine in tudi ljudi okoli sebe nagovarjajta v nemškem jeziku."
Res sta jih, nadvse prepričljivo. Srčni domačini so ju toplo sprejeli in jima pričarali nepozabne praznične trenutke, polne lepih spominov in isker v očeh. "O, ja, tja se bova zagotovo še vrnila!" sta bila zasanjana med našim zaslišanjem naslednjega dne.
"Vaju zanima kino?"
V želji po čim več novih doživetjih sta tako kot vsi naši prejšnji izvidniki tudi zakonca Houška svoj lov na turistične bisere začela v turističnoinformacijskem centru (TIC). S kar nekaj truda sta ga našla v strogem središču Murske Sobote. Nobene oznake oziroma table nista zasledila, zato sta nagovorila nekaj ljudi in z njihovo pomočjo nazadnje na vratih neke novejše stavbe na ploščadi le ugledala napis "informacije".
Glede prijaznosti in ustrežljivosti starejše in mlajše predstavnice TIC zakonca nista imela pripomb, le znanje nemškega jezika obeh zaposlenih je malce šepalo, sta zaupala.
"Treba je bilo nekaj angleških besed in malce več časa, pa je šlo. Dami sta se zelo zavzeli za naju, založili sta naju z zemljevidom Pomurja, nekaj letaki in brošurami, le predlog mlajše kolegice, ali si morda želiva na ogled romantične kinopredstave, se nama morda ni zdel najbolj na mestu," sta opisala uvod v svoja doživetja. Začeti sta jih sicer hotela s kolesarjenjem do Moravskih Toplic (celo športno opremo sta pripeljala s seboj), a kaj ko v vsej Murski Soboti za tovrstne podvige ne izposojajo koles!
Ljubezen gre skozi želodec
Svojo neuresničeno kolesarsko avanturo sta Michaela in Niko kot velika esteta in navdušenca nad kulturo zato nadomestila z ogledom znamenitosti mestnega jedra: prevzeli so ju grajski drevored in obličje gradu Murska Sobota (njegova vrata so bila zaradi obiska napovedane skupine žal zaprta), še bolj pa zbirka iz muzeja konkretne umetnosti Ingolstadt, ki te dni na ogled vabi v Galeriji Murska Sobota.
Dve uri mestnega pohajkovanja sta dodobra predramili njuna želodčka. "Zaželela sva si lahkotnega kosilca, saj veste - zadovoljna žena, je le sita žena," je razlog obvezne pokušnje panonske gastronomije pojasnila Michaela. Na priporočilo in rezervacijo dam iz TIC sta si jo z Nikom privoščila v Šunkarni Kodila v bližnjih Markišavcih. "Že na vratih naju je pričakala prijazna lastnica, ki je tekoče govorila nemški jezik. Postregla nama je z odličnim domačim narezkom, zaseko, jetrno pašteto, kot čips hrustljavimi ocvirki, sirom, črnim kruhom in belim vinom. Okusi in domačnost so naju popolnoma prevzeli, nekaj Kodilovih dobrot sva v hišni delikatesi kupila tudi za domov," sta zakonca obudila spomin na svoja kulinarični in nakupovalni užitek, za katera sta še posebno glede na cene v prestolnici skupaj odštela skromnih 22 evrov.
Ko te predrami ljubezenski napoj
Popoldanski počitek sta si naša izvidnika omislila po ogledu Plečnikove cerkve v Bogojini, vasici nedaleč od Moravskih Toplic. Termalni templji ju tokrat niso zanimali (predlani sta namreč tam na oddihu hotelu Livada uživala skupaj s svojima otrokoma), raje sta se posvetila raziskovanju idiličnega Krajinskega parka Goričko. "Ob Bukovniškem jezeru v neposredni bližini Dobrovnika sva si privoščila postanek ob energetskih točkah, se za piko na i ustavila še pri studencu svetega Vida in že sva hitela nasproti najinemu vrhuncu dneva," sta bila nekoliko skrivnostna.
Ne za dolgo, srečo je treba deliti, zato nam nista zamolčala niti svojih najintimnejših izvidniških trenutkov. Doživela sta jih v Ižakovcih v občini Beltinci, kamor sta se prav tako pripeljala po namigu TIC. Očarana nad starim brodom in mlinom na Muri, kjer se je Niko zapletel v poučen pomenek z mlinarjem (tokrat za spremembo v slovenščini, saj starejši gospod ni razumel po nemško, za kar se jima je večkrat opravičil), sta pot nadaljevala do Otoka ljubezni.
"Oznake zgolj v slovenskem jeziku naju niso zmotile, čeprav naju je šele mlinar opomnil, da pravzaprav že stojiva na opevanem otoku, na katerem so zaljubljenci nekoč najraje iskali svoj mir. Tudi midva sva ga našla kljub sprehajalcem in tudi po tistem, ko sva si privoščila znameniti višnjev liker. O njem nama je brodar zatrjeval, da gre za nekakšno bioviagro, ki naj bi že pol ure po zaužitju povzročila pravo eksplozijo..." sta obujala prijetne spomine in priznala, da ljubezenski napoj resnično deluje!
Brez prekmurske gibanice ni šlo
Podrobnosti z Otoka ljubezni sta Michaela in Niko zadržala zase, zato pa sta se toliko bolj razgovorila glede zaključka svoje enodnevne romantične avanture. Zapečatila sta jo s svečano večerjo v gostilni Rajh v Bakovcih nedaleč stran od Murske Sobote. Vtisi? "Nepozabni! Osebje je bilo iskreno gostoljubno, ponašalo se je z brezhibnim znanjem nemškega jezika, in čeprav sva kulinarične presežke v prostorni jedilnici okušala sama, nisva bila niti malo osamljena. Za dobrodošlico naju je kuhar pozdravil z domačimi obloženimi kruhki, postreženimi na izviren način - na kamnu. Svoje brbončice sva pozneje razvajala ob izvrstnem degustacijskem meniju, ki je vključeval preplet domačih pomurskih in nekoliko modernejših sezonskih jedi," Michaela ni mogla skriti navdušenja nad kulinaričnimi presežki.
Seveda sta jih z možem v čast njuni obletnici oplemenitila s kozarcem vrhunskega belega vina in nepozabnima sladicama. Niko še danes ne more prehvaliti sočne čokoladne torte z mangovo polivko, medtem ko se bo Michaela dneva spominjala tudi po Rajhovi izvrstni prekmurski gibanici. Naj še kdo reče, da ljubezen ne gre skozi želodec!
