Pohodništvo je priljubljena rekreacija Slovencev ob sončnih koncih tedna. Večina jih nima alpinističnih izkušenj, mnogi so le občasni pohodniki, veliko pa je tudi družin z otroci. Prav zato so "družinski" pohodniški vodniki med slovenskih bralstvom tako priljubljeni. Letos je na trg prišel nov izviren vodnik Mladinske knjige, namenjen tistemu najbolj tipičnemu slovenskemu pohodniku – nedeljskemu izletniku.
"Poti za vse dni" – v knjigi jih je skupno 70 – so lahke ali srednje zahtevne in potekajo po različnih slovenskih pokrajinah. Vse so dobro urejene in opremljene z informacijskimi tablami, ki opisujejo naravno in kulturno dediščino območja. Opise dopolnjujejo fotografije, zemljevidi z vrisano potjo in informacije o pohodu (izhodišče, dolžina in trajanje poti, zahtevnost, orientacija), vključeni pa so tudi podatki o turistični ponudbi ob poti.
"Pazili smo, da so poti v knjigi tematsko raznolike. Nekaj poti je naravoslovnih, druge so družboslovne: gozdne, literarne, etnografske, zgodovinske, in tako naprej," je dejal Urban Golob, eden od obeh avtorjev pohodniškega vodnika.
Poti so razdeljene tudi po pokrajinah, največ pa jih je v okolici večjih slovenskih mest. "Tam je tudi največ ljudi, ki jim mestni način življenja že malo preseda, zato gredo ob koncih tedna še raje v naravo kot nekdo, ki živi na podeželju, obkrožen z gozdovi, rekami in polji," je še dodal Golob.
Njegov kolega in soavtor vodnika Franci Novak je povedal, da niti sam ne ve, kam v Sloveniji najraje zahaja. Dejal je, da je "dobesedno zatrapan v Trnovski gozd" in toplo priporočil tamkajšnjo Štursko pot, po kateri so zaradi deželne meje med Goriško in Kranjsko, ki poteka v bližini, mrtve iz Trnovskega gozda več stoletij nosili 400 metrov nižje v dolino. Tudi tako se lahko podučimo o slovenski zgodovini, je dodal.
"Najbolje pa je včasih kar ustaviti kakšnega domačina in se z njim zaplesti v pogovor. Povedo vam lahko marsikatero podrobnost, ki je sicer neznana," je še priporočil Novak, ki se tudi sam na poti velikokrat zagovori s kakšnim drugim popotnikom in včasih, kot je v Sloveniji pogost pojav, ugotovi, da sta pravzaprav daljna "žlahtnika".
Urban Golob in Franci Novak (foto: Kristina Župevc)
