Vse tri Skandinavske dežele, Danska, Švedska in Norveška, so se znašle med prvimi sedmimi. Predvsem zaradi svoje znane socialne varnostne mreže pa je Evropa zasedla praktično vseh deset prvih mest.
OECD je razmerje med delom in življenjem ''izračunal'' tako, da je upošteval tri glavne spremenljivke. Delež ljudi, ki delajo dolg delavnik (več kot 50 ur na teden), čas, ki ga ljudje porabijo za ''užitek in osebno nego'', (kar je vse, kar ni plačano delo – od spanja, druženja s prijatelji, do hranjena) ter odstotek zaposlenih mater.
Slovenija na 11. mestu, ZDA na zadnjem
ZDA so se, čeprav imajo viskok delež zaposlenih mater, uvrstile na skrajno 23. mesto zaradi prevelikega odstotka ljudi, ki delajo nadpovprečno dolge delavnike in pomanjkanja prostega časa. Poleg tega so ZDA edina država brez nacionalnega plačanega porodniškega (ali očetovskega) dopusta.
Najbolj presenetljiva statistika od vseh pa je nemška. ''Boginja'' med evropskimi državami je ponovno na najvišjem mestu po zaposlenosti ljudi, a je njihova družinska dinamika zato toliko slabša. Le tri razvite dežele imajo manjšo rodnost na žensko kot Nemčija, obenem pa so negativni vplivi materinstva na kariero ženske zelo visoki. Povprečno so ženske z otroci v življenju zaslužile več kot polovico manj kot sovrstnice brez otrok. Nemčija je tudi edina dežela, kjer davčni sistem ne nudi nobene olajšave oziroma ne favorizira drugega zaposlenega starša v družini z več otroki.
Slovenija se je med 23 državami znašla prav na polovici, in sicer na 11. mestu. V poročilu je zapisano: ''Ljudje v Sloveniji delajo probližno 50 ur na leto manj, kot je povprečno v območju OECD. Odstotek delavcev, ki delajo več kot 50 ur na teden, znaša 7 odstotkov, zaposlenost mater pa 74-odstotna. Na dan posvetijo 15,29 ure osebni negi in prostemu času.''
(Foto: theatlantic.com)
