Tolminc je registriran kot zaščitena označba porekla, kar pomeni, da morajo vse faze pridelave in predelave kmetijskega proizvoda potekati na določenem geografskem območju, saj sta kakovost in značilnost proizvoda posledici vpliva določenega geografskega okolja.
Začetki izdelave sira v zgornjem Posočju se povezujejo z začetki pašništva v visokogorskih planinah, saj je bil sir takrat edini način konzerviranja mleka. Prvi zapisi o siru tolminc segajo v 13. stoletje, ko je bil naveden kot plačilno sredstvo za dajatve takratni zemljiški gospodi.
Poleg tolminca ima Slovenija pri Evropski komisiji registrirana še naslednja živila: ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, prleško tünko, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, belokranjsko pogačo, idrijske žlikrofe in prekmursko gibanico.
