Od NLB, NKBM, Abanke in Banke Celje komitenti lahko zahtevajo vračilo provizij

Borut Bratina: Plačila, izvedena na podlagi ničnega sklepa, so brez pravne podlage in se jih lahko zahteva nazaj, načeloma v celotnem znesku. (Foto: Bojan Velikonja)

"Vsa plačila na podlagi ničnega sklepa so brez pravne podlage in se jih lahko zahteva nazaj," meni Borut Bratina, profesor mariborske ekonomsko-poslovne fakultete.

To pomeni, da bi lahko komitenti Nove Ljubljanske banke, Banke Celje, Nove Kreditne banke Maribor, Abanke, na katere se nanaša odločba urada, zahtevali vračilo plačanih provizij.

Malo verjetno je, da bi banke pobrana nadomestila vrnile kar same od sebe, tega jim odločba urada za varstvo konkurence niti ne nalaga. V nobeni od omenjenih bank včeraj odločbe še niso želeli komentirati, saj jo še preučujejo. Tako niso želeli povedati, koliko nadomestil so pobrale od minulega 20. februarja, ko so jih uvedle, niti niso želele napovedovati, ali bodo nadomestila vrnila vsem komitentom ali le tistim, ki jih bodo posebej zahtevali ali celo iztožili. Direktor urada za varstvo konkurence Andrej Plahutnik je pojasnil, da odločba urada ne prepoveduje nadomestila niti ne govori o njegovi primerni višini, sporen je bil zgolj način uvedbe. "Banke so različno velike in imajo različno število bankomatov, tako da je malo verjetno, da bi imele enake stroške," je opozoril Plahutnik.

Zastavlja se tudi vprašanje, zakaj v odločbi ni omenjena Banka Koper, ki je nadomestilo uvedla skupaj z drugimi bankami in v enaki višini. Plahutnik je pojasnil, da je Banka Koper zgolj sledila sklepom drugih bank in da ni sodelovala pri usklajevanju. Proti bankam na uradu za varstvo konkurence zdaj teče postopek zaradi prekrška, v katerem bodo ugotavljali odgovornost in stopnjo odgovornost, predvidena kazen je 125.000 evrov.

Urad za varstvo konkurence je več kot eno leto preučeval, ali gre pri odločitvi bank za kršitev konkurenčne zakonodaje. Plahutnik odgovarja, da je usklajeno delovanje težko dokazati, saj bi lahko šlo tudi za cenovni paralelizem, postopek je bil uveden maja lani.

Do vračila nadomestil lahko tudi s tožbo proti bankam

V primeru, da banke pobranih nadomestil ne bodo vrnile same ali na podlagi zahtevka, bi jih bilo po mnenju naših sogovornikov mogoče izterjati s tožbo. Odvetnik Gorazd Balažic iz odvetniške pisarne Tomaž Čad načeloma ne vidi ovir, da bi komitenti bank, vpletenih v kartel, uveljavljali pravico do vračila že plačanih provizij in pri tovrstnih tožbah tudi uspeli. Ni omejitve, da bi komitenti proti bankam nastopili skupaj, še meni Balažic. Več možnosti za uspeh kot posamične tožbe bi imeli po mnenju Varje Holec, odvetnice iz odvetniške družbe Mramor, Sorta, Bilić $amp; Holec, množične tožbe. "Potrošniške organizacije lahko prek množičnih tožb zahtevajo ugotovitev, da so bili pogodbeni pogoji posameznih bank nepošteni in s tem nični," meni Varja Holec. Na podlagi take sodbe bi lahko po njenem mnenju vsak komitent pri svoji banki uspešneje zahteval povračilo plačanih provizij. Prvi mož urada za varstvo konkurence Andrej Plahutnik je glede uspeha tožb za vračilo nadomestil manj optimističen, saj gre za strošek, ki ga banke dejansko imajo. Plahutnik zato meni, da bi v sodnem postopku izvedenci morali ugotavljati, ali je dejanski strošek višji ali nižji od zaračunanega.