Vedno več posojilnih sredstev se pretaka v tvegane sklade

Po neto vplačilih trenutno prevladujejo predvsem skladi, ki vlagajo svoja sredstva na balkanske trge. (Foto: Dnevnik)

Vlagatelji so namreč v sklade vložili 60 milijonov evrov, prav tako ni bilo bistveno slabše prejšnji mesec, saj je bilo neto vplačil za skoraj 54 milijonov evrov. Za primerjavo: lani so vlagatelji v sklade slovenskih upraviteljev vložili okoli 157,5 milijona evrov oziroma le 40 odstotkov več kot samo v prvih dveh mesecih letošnjega leta.

Po neto vplačilih trenutno prevladujejo predvsem skladi, ki vlagajo svoja sredstva na balkanske trge. Ti so samo v prvih mesecih ustvarili donose, ki so običajni za celoletne.

Pri tem je skrb vzbujajoče predvsem to, da vedno več malih vlagateljev v želji po doseganju visokih donosov, ki smo jim priče v letošnjem letu, najemajo posojila z zastavo svojega premoženja ter denar vlagajo v visokotvegane sklade. Ob tem namreč velja opozorilo, da vedno obstaja nevarnost negativne korekcije trgov, kar lahko nekaterim odnese njihovo celotno premoženje.

Najem posojil za nakup delnic in točk vzajemnih skladov je opazen na celotnem Balkanu, pojasnjuje Andraž Vrh iz Ilirike. "Če bodo vlagatelji, ki se za to odločajo, lahko mirno spali, ni težav, v kolikor pa se za to odločijo le v želji po doseganju visokih donosov, pa naj pred najetjem posojil dvakrat premislijo," opozarja Vrh. Balkanski trgi bodo po njegovem mnenju srednjeročno gotovo dali rezultate, čeprav ga kratkoročna korekcija ne bi presenetila. Prav zato pa je treba biti pri izbiri selektiven in ne kupovati vsega povprek.

Da smo Slovenci tveganju naklonjeni, se strinja tudi Branko Železnik iz družbe za upravljanje Medvešek Pušnik, vendar hkrati opozarja, da se lahko nekdo, ki se na stvari ne spozna, pri tem opeče. Na daljši rok so razvijajoči se trgi gotovo perspektivni, vendar naj predstavljajo le manjši del (med desetino in petino) portfelja vlagateljev, meni Železnik. Visoka vplačila predvsem v sklade, ki vlagajo na balkanske trge, pripisuje predvsem pohlepu vlagateljev in visokim preteklim donosom, ki smo jim bili priče v zadnjem času. Po njegovem bi si morali vlagatelji zastaviti nižje, bolj realne cilje, saj so trenutna pričakovanja od teh trgov kljub vsemu previsoka.

V Banki Koper in NLB opažajo rast posojil za nakup delnic

V Novi Ljubljanski banki (NLB) opažajo rast posojil, namenjenih za nakup delnic in točk vzajemnih skladov, koliko, pa ni natančno znano, saj posamezniki najemajo tudi nenamenska in gotovinska posojila. Iz NLB so nam sporočili, da je bilo decembra po njihovih podatkih odobrenih nekoliko več tovrstnih posojil kot v predhodnih mesecih, trend v letošnjem letu pa se še nadaljuje. Banka Celje podobno kot NLB za te namene ponuja lombardna posojila, delež teh v strukturi vseh posojil prebivalstvu pa je lani predstavljal 9,5 odstotka. Povečan trend opažajo tudi v Banki Koper, vendar posebne ponudbe posojil za nakup vrednostnih papirjev ali točk vzajemnih skladov ne ponujajo, saj menijo, da je lahko tovrstno kreditiranje zelo tvegano.

V Abanki pojasnjujejo, da njihove stranke kredite uporabljajo za različne namene, med drugim tudi za nakup vrednostnih papirjev in točk vzajemnih skladov, ker pa so krediti nenamenski, njihove porabe ne spremljajo. V Bank Austria Creditanstalt rasti v zadnjem času ne opažajo, Nova KBM pa teh posojil ne ponuja, pri čemer dodajajo, da je namen porabe gotovinskih posojil znan le strankam.