Država nemočna proti bankam in njihovim provizijam za evrske kovance

Oglas

"Ker banke zaradi uvedbe evra beležijo izpad prihodkov pri menjalniških poslih, so povišale stroške plačilnega prometa. Razen tega, da smo o pritožbah obvestili Banko Slovenije in Združenje bank Slovenije, so naše možnosti ukrepanja omejene," pravi vodja projekta za prevzem evra na OZS Marjan Ravnik. Po besedah vodje skupine za evro pri GZS Nine Prešeren si prek vseh možnih institucij prizadevajo, da bi prišlo do dogovora o primerni in korektni višini provizij. "Pri tem so prizadeta predvsem majhna podjetja. Za razliko od velikih podjetij, ki ne oddajajo bankam gotovine vsak delavnik, je za majhno podjetje to skoraj nujno," opozarja Prešernova. Dodaja, da je GZS predlagala nacionalni evro koordinaciji, Banki Slovenije in bankam, da ponovno preučijo vse argumente glede višine provizije zaradi manipulacije s kovanci in tudi razmislijo o racionalnejših in prijaznejših postopkih pri poslovanju s kovanci za mala podjetja. Banka Slovenije nima zakonskih pooblastil za določanje cen gotovinskih transakcij. V Združenju bank Slovenije pa o visokih bančnih provizijah nimajo nobenega stališča, češ da je to izključno v pristojnosti bank. Tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) ni pravi naslov, kamor bi se podjetniki lahko obrnili. Ker se jim ne gleda pod prste, banke to izkoriščajo, menijo na ZPS.
Po Ravnikovih ocenah je zaradi visokih provizij bank nemočna celo država. Na ministrstvu za finance so nas napotili na Banko Slovenije in Združenje bank Slovenije, češ da zakon o evru ne ureja te tematike. Ker so slovenske banke hkrati zvišale provizije za evrske kovance, pri čemer imajo skoraj vse provizije v višini štirih odstotkov, se zastavlja vprašanje, če ne gre pri tem za kartelni dogovor med bankami. Nenavadno je namreč, da so skoraj vse banke, ne glede na velikost in število poslovnih enot, hkrati ocenile, da so se stroški z večjim obsegom kovanega denarja zvišali za okrogle štiri odstotke. Direktor urada za varstvo konkurence Andrej Plahutnik bančnih provizij sicer konkretno ne komentira. "Če imajo vse banke enake provizije, bo treba ugotoviti, kdo je sprejel sklep za takšne provizije, na kakšni osnovi so se določile provizije in ali obstaja medbančni dogovor," pravi Plahutnik. sebastjan.morozov@dnevnik.si

Varnostne službe prevzemajo posle bankam

Visoke provizije za polog evrskih kovancev na transakcijske račune so povzročile, da so podjetja in podjetniki prisiljeni iskati takšne in drugačne rešitve, ki so včasih že na meji zakona. Svojo poslovno priložnost so namreč hitro spoznala varnostna podjetja, ki bankam na trgu prevzemajo bančno funkcijo. Večjemu podjetju, ki je želelo ostati neimenovano, varnostna služba na koncu delovnika po poslovnih enotah pobira gotovino in jim kovance za precej manjšo provizijo menja v bankovce. Zamenjane bankovce potem varnostno podjetje vsak delovnik dostavlja v nočne trezorje.

Po mnenju poznavalcev razmer lahko samostojni podjetnik kot fizična oseba položi kovance na osebni račun, pri čemer mu banka zaračuna minimalno provizijo. Po pologu lahko s svojega osebnega računa dvigne enako količino bankovcev in jih položi na poslovni račun ter plača precej nižjo provizijo. Čeprav imajo banke zaradi dvojnega dela več stroškov kot sicer, so proti takšnim pogruntavščinam očitno nemočne.