Zlato je prehitelo v deležu rezerv svetovnih centralnih bank predvsem zaradi povečanja cene zlata na trgu, ki je lani zrasla za več kot četrtino. Poleg tega so centralne banke tudi same precej povečale nakup zlata. Po podatkih ECB so ga lani kupile okoli tisoč ton, kar je več kot dvakrat toliko, ko je bilo običajno v preteklem desetletju.
Skupne zaloge zlata v rezervah centralnih bank tako zdaj znašajo 36 tisoč ton. Največ, okoli 38 tisoč ton zlatih rezerv, so imele centralne banke leta 1965. Zlato sedaj predstavlja okoli 20 odstotkov rezerv centralnih bank, evro pa 16 odstotkov. Zmanjšuje se tudi delež ameriškega dolarja, ki pa je še vedno prestavlja skoraj polovico rezerv.
Precej se je povečalo izdajanje mednarodnih obveznic in posojil, ki so denominrana v evrih. Gre za posojila, ki jih izdajo podjetja zunaj območja evra. Vrednost teh obveznic se je lani povečala za kar 40 odstotkov. Prevladujejo ameriška podjetja, ki so se zadolžila v evrih in tako izdala za skoraj sto milijard evrov obveznic.
Skupni indeks deleža evra kot globalne valute je nespremenjen pri 19 odstokih, kjer vztraja zadnjih nekaj let. Najvišje ravni je dosegal v obdobju pred zadnjo svetovno finančno in gospodarsko krizo, torej v letih med 2005 in 2009. Takrat se je delež evra v globalnih valutnih transakcijah približal četrtinskemu. Ob zaključku dolžniške krize v nekaterih evrskih državah je leta 2016 zdrsnil pod 18 odstotkov, nato pa se je njegova vloga spet postopno okrepila.
Evro še vedno močno zaostaja za ameriškim dolarjem, čigar delež v globalnih valutnih transakcijah je bil lani pri nekaj manj kot 58 odstotkih in se je glede na 2023 le malenkost zmanjšal. Tudi pri valutnih transakcijah je dolar daleč pred drugim valutami. Predstavlja kar 90 odstotkov transakcij, evro pa le 30. Najpogostejša kombinacija je prav med dolarjem in evrom.
Privilegij dolarja in neizpolnjene sanje evra
Prav trgovinske politike Trumpove administracije ter s tem povezana velika negotovost so v zadnjih mesecih povzročile trenja na finančnih trgih in nekoliko zamajale zaupanje v dolar, a ameriška valuta še vedno ostaja daleč najpomembnejše svetovno plačilno sredstvo. V dolarjih se trguje na praktično vseh mednarodnih trgih surovin, kot so nafta, baker in kmetijski produkti. Poleg tega je dolar najpomembnejša rezervna valuta, kar pomeni da posamezniki in različne institucije po svetu hranijo svoje premoženje v dolarjih, največkrat v obliki ameriških državnih obveznic.
Ta položaj dolarja daje Washingtonu velik vpliv preko možnosti uporabe sankcij na dolarsko poslovanje in rezerve, poleg tega pa ta istem zagotavlja ogromno povpraševanje po ameriških državnih obveznicah, kar ZDA daje možnost poceni zadolževanja.
V Evropski uniji si sicer želijo, da bi podoben položaj, predvsem rezervne valute, dobil tudi evro, a to za enkrat ostajajo želje.
