Ko je prejšnji teden z letališča v Toulousu v Franciji poletelo povsem novo potniško letalo airbus A320neo, namenjeno v Savdsko Arabijo tamkajšnji letalski družbi Flynas, to ni predstavljalo zgolj dostave še enega novega Airbusovega letala, temveč je šlo za zgodovinski trenutek: družina letal airbus A320 je namreč prehitela boeing 737 in postala najbolje prodajano potniško letalo vseh časov. Oziroma zdaj tudi letalo, ki so ga kupcem dostavili v največjem številu – po številu naročil je bilo namreč na vrhu že od leta 2019. Po podatkih analitičnega podjetja Cirium je Airbus (skupaj z omenjenim primerkom) tako kupcem doslej izročil že 12.260 letal družine A320, pri čemer pa seveda ne gre zgolj za statistični podatek, temveč tudi za simbolni konec ameriške prevlade v civilnem letalstvu in dokaz, da tudi Evropa, za katero na vedno več področjih ugotavljamo, da je v krizi, lahko ustvari nekaj izjemnega.
Zgodba A320 se je začela v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat je bil Boeing 737 nesporni vladar neba, evropski proizvajalci pa so se borili za svoj prostor pod soncem. Airbus, takrat še mlado podjetje, ustanovljeno leta 1970, si je zadalo ambiciozen cilj – izdelati sodobno, učinkovito in varno potniško letalo, ki bi se lahko kosalo z ameriško konkurenco. Leta 1984 je projekt A320 dobil uradno zeleno luč, letalo je prvič poletelo 22. februarja 1987, že naslednje leto pa je v komercialno uporabo vstopilo pri družbi Air France. Šlo je za pravi tehnološki prelom: A320 je kot prvo potniško letalo na svetu uporabljalo sistem fly-by-wire – elektronsko upravljanje, ki je nadomestilo mehanske povezave med pilotom in krmilnimi površinami.
Moderno letalstvo
Ta inovacija je pomenila revolucijo v letalstvu, saj je omogočila natančnejše, varnejše in lažje upravljanje, obenem pa zmanjšala težo in stroške vzdrževanja. »Sprva so nas mnogi gledali postrani,« se je spominjal Jean Pinet, eden od inženirjev pri projektu in testni pilot, ki je s concordom prvi prebil zvočni zid: »Številni piloti ob tem takrat sistemu sprva niso zaupali, danes pa si težko predstavljamo moderno letalstvo brez te tehnologije. A320 je bil pionir, in tisto, kar je bilo nekoč drzno tveganje, je danes industrijski standard.«
No, pri Airbusu so hitro spoznali, da bo za resnični uspeh potreben več kot le en model in tako se je kmalu začela razvijati družina A320, ki danes obsega štiri osnovne različice: najmanjši A318, nekoliko večji A319, standardni A320 in največji A321. Vsem je skupna modularna zasnova, kar pomeni, da letalske družbe lahko prehajajo med različnimi velikostmi in doleti, ne da bi potrebovale novo infrastrukturo ali šolanje pilotov. To je bila izjemno pametna poteza, ki je Airbusu prinesla številne kupce, od velikih nacionalnih prevoznikov do nizkocenovnikov. Letala te družine danes tako delujejo tako na kratkih regionalnih linijah kot na čezatlantskih letih z novo različico A321XLR, ki lahko preleti več kot 8700 kilometrov brez postanka. »A320 je letalo, ki se neprestano prilagaja, ob tem pa je bil že od začetka zasnovano za prihodnost, zato smo lahko vanj postopoma vgrajevali nove motorje, materiale in digitalne sisteme. To je skrivnost njegove dolgoživosti,« je poudaril Philippe Mhun, eden izmed izvršnih podpredsednikov pri Airbusu.
Hrbtenica sodobnega prometa
Če je prvi mejnik torej predstavljal razvoj različno velikih različic, se je drugi veliki prelom zgodil leta 2010, ko je Airbus predstavil različico neo. Nova generacija motorjev je namreč prinesla do 20 odstotkov manjšo porabo goriva in nižje izpuste ogljikovega dioksida, kar je postalo ključno v dobi okoljske zavesti in dragih goriv. Letalske družbe so zato množično naročale nova letala in že v prvem letu po predstavitvi je Airbus prejel več kot tisoč naročil, kar je bil dotlej rekord v zgodovini komercialnega letalstva. Prvi A320neo je poletel leta 2014, od začetka leta 2016 so ga začele uporabljati prve letalske družbe, odtlej pa je postal hrbtenica sodobnega potniškega prometa.
Danes se A320 proizvaja na štirih celinah, v Franciji, Nemčiji, na Kitajskem in v ZDA, pri Airbusu pa se zavedajo, da je pred njimi nova prelomnica in da bo naslednja generacija morala leteti še bolj zeleno. »Prepričan sem, da ima vodik kot vir energije velik potencial za manjši okoljski odtis potniških letal,« je povedal Guillaume Faury, glavni izvršni direktor Airbusa.
