To pomeni, da znaten del bremena carin še vedno nosijo uvozniki, ki znižujejo svoje marže, ter izvozniki, ki svoje dobrine v ZDA prodajajo po nižjih cenah. Objavljena je bila tudi revizija gospodarske rasti ZDA za drugo letošnje četrtletje, ki je rast popravila navzgor za 0,5 odstotne točke. Ameriški BDP se je tako povečal na 3,8 odstotka na letni ravni.
Največ so k rasti prispevali navzgor popravljeni podatki o zasebni potrošnji, podjetniških investicijah in v nekoliko manjši meri tudi o državni porabi. Znotraj podjetniških investicij so posebej opazna vlaganja v računalniško programsko in strojno opremo. Ta so v prvem in drugem četrtletju letos v povprečju prispevala več kot eno odstotno točko realne gospodarske rasti na četrtletje.
Zgodovinsko gledano gre za največji prispevek doslej, celo večjega kot med pandemijo covida-19 ali v obdobju internetnega balona na začetku tisočletja. Investicije v programsko in strojno opremo, vključene v podjetniške investicije, pa predstavljajo le del obsega ameriških vlaganj v umetno inteligenco. Iz podatkov o uvozu je namreč razvidno, da so ZDA v prvem in drugem letošnjem četrtletju uvozile skoraj polovico računalniške opreme, ki jo porabijo doma.
To dodatno kaže, kako obsežna vlaganja v umetno inteligenco trenutno potekajo. Če se bodo tehnološki preboji na tem področju nadaljevali in jih bodo podjetja hitro in učinkovito vključila v svoje poslovne modele, lahko pričakujemo nadaljevanje visoke rasti produktivnosti dela. To pa ima izrazito pozitivne učinke na gospodarsko rast, rast dobičkov in s tem tudi na gibanje delniških tečajev.
V Evropi prve ocene gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju nakazujejo nižjo, a še vedno pozitivno rast. Kot običajno, nekoliko boljše rezultate beleži storitveni sektor, medtem ko se industrija še naprej sooča s težavami zaradi ameriških carin, izgube dela kitajskega trga in naraščajoče ponudbe cenejših kitajskih dobrin.
Dolgoletni evropski poslovni model, ki je temeljil na poceni ruski energiji, proizvodnji luksuznih in drugih dobrin ter njihovem izvozu na Kitajsko, se je dokončno izpel. Na Japonskem je inflacija pospešila manj od pričakovanj, kar je okrepilo pričakovanja, da bo centralna banka obrestne mere dvigovala počasneje.
Glede na spremenjena pričakovanja, nizko vrednost jena in izvedene strukturne reforme ni presenetljivo, da je osrednji japonski borzni indeks v preteklem tednu dosegel novo rekordno raven. Na Kitajskem pa kljub ohlapnejši denarni politiki, novim prebojem na področju umetne inteligence in ukrepom oblasti za omejevanje cenovne konkurence v ključnih industrijah delnice, ki kotirajo v Hongkongu, v preteklem tednu niso beležile rasti, temveč rahel upad vrednosti.
