Direktorjev oče je obrt začel leta 1991, sin Sašo Gerčer pa se je pri njem zaposlil leta 1998, ko je ekipa štela skupno sedem sodelavcev. Leta 2004 je oče zbolel in sin je moral, kot pravi, čez noč prevzeti očetovo delo. »Pred tem sem delal večinoma na terenu, potem sem prevzel tudi pisarniško delo,« pripoveduje Sašo Gerčer. Danes ugotavlja, da je sam kot podjetnik rasel skupaj s podjetjem.
Leta 2005 so podjetje zaradi lažjega prenosa lastništva preoblikovali v d. o. o., direktorjeva partnerica Janja Božič pa se je podjetju pridružila leta 2008. Danes njihove pisarne stojijo neposredno ob domači hiši, na široki, do potankosti urejeni posesti, opremljeni s sončnimi elektrarnami, na pokošeni zelenici, z zajetnim parkiriščem in dodatnim skladiščnim prostorom. Delo je tako ves čas na dosegu roke, kar potrjuje tudi Sašo Gerčer z besedami, da se delovnik pri njih pravzaprav nikoli ne konča. Za direktorja se delo običajno začne že pred 6. uro in konča pozno zvečer. Z očetom, ki danes formalno ni več vključen v podjetje, se še vedno pogosto sproščeno pomenkujejo o poslu, saj vso družino druži zanimanje za družinsko dejavnost. »Če ga ta trenutek pokličem, ali gre z mano v Celje po material, bo tukaj v petih minutah,« v smehu pove Sašo Gerčer. »Rad se vozi. Še vedno gre rad zraven na teren. V glavnem pa predvsem rad vpraša, kako gre, posli ga zanimajo, ampak se v odločitve ne vmešava.«Med pogovorom sogovornika, Sašo Gerčer in Janja Božič, delujeta kot dobro uigran par, ki uspešno združuje pestro družinsko življenje s podjetništvom. Iz njunega zadržanega pripovedovanja vejeta previdnost in skromnost. Tudi sama zase pravita, da sta »ziheraša«. »Kreditov nimamo in jih ne želimo,« pravi Sašo Gerčer in dodaja, da si tveganj ne želijo – investirajo, ko imajo denar.
Hišni izvajalci strojnih inštalacij
Dodatna dejavnost podjetja ali bolje rečeno način za investiranje dobička so poslovne nepremičnine, ki jim omogočajo razpršitev tveganj. »Presežek denarja vložimo v nepremičnine in jih dajemo v najem,« pojasnjuje Sašo Gerčer. »V dejavnosti smo prepoznali veliko povpraševanja po prostorih, kot so skladišča in proizvodne hale, zato smo izkoristili priložnost.«
Učinkovitost, odzivnost, kakovost
Skupni imenovalec njihovih konkurenčnih prednosti so dobri odnosi. »Držimo se rokov. Če nekaj rečemo, to tudi naredimo,« pravi direktor. Slovijo tudi po učinkovitosti in hitri odzivnosti, kar direktor ponazori s primerom, da je prav tega dne ob pol šesti uri zjutraj prejel klic, ob sedmi uri pa je bila njegova ekipa že na terenu v tovarni. »Razumemo, da imajo tovarne med delovnim časom velike stroške zaradi izpada dela,« pravi. Njihova prednost je tudi, da razpolagajo s svojimi orodji in stroji, kot so dvižne ploščadi in tovornjaki, kar jim prav tako omogoča hitrejšo odzivnost v primerjavi s konkurenco.
Kratkoročen zaslužek zanje po besedah direktorja ni prioriteta. Strankam tako z veseljem svetujejo tudi, kako lahko privarčujejo in prihranijo nepotrebne stroške, pravi Sašo Gerčer, na strani dobaviteljev pa skušajo izbirati najboljše z vidika kvalitete, redno spremljajo tudi novosti. »Pri dobaviteljih imamo dobre pogoje, večinoma plačujemo avansno in na količine. Cilj je dobiti dobro ceno in vedno imeti zalogo,« razloži sogovornik. Na strani strank je njihova prednost močno razpršena odvisnost. »Nismo odvisni od ene stranke,« pravi direktor in dodaja, da se poslov čez mejo načeloma ne lotevajo.
Delavcem iz tujine pomagajo pri selitvi družine
Z nasledstvom se v podjetju trenutno aktivno še ne ukvarjajo. Želja Janje Božič in Saša Gerčerja je, da bi podjetje predala otrokom, ki pa so danes še majhni – a kot izhaja iz njunih pripovedi, sta jim delavnost že privzgojila, saj so vajeni že zdaj poprijeti za skupna družinska opravila, kot je urejanje okolice. Čeprav je podjetje torej danes po eni strani odvisno od direktorja, Sašo Gerčer in Janja Božič pravita, da ni nepogrešljiv – zaradi utečenosti dela in stalnih strank je povsem mogoče, da bi ga zamenjal kdo od sedanjih ključnih sodelavcev, zato tudi v primeru nepredvidljivih dogodkov ni bojazni za prihodnost podjetja, menita.
Vodstveno delo imata s partnerico razdeljeno: Sašo Gerčer, kot pravi, skrbi za operativo, pripravlja ponudbe, izstavlja račune, Janja Božič pa skrbi za finance, naložbe in pogodbe. V pisarni delajo še trije sodelavci, in sicer dve projektni vodji in prodajalec, katerega glavna naloga je priprava ponudb. Skupno je danes v podjetju zaposlenih 22 sodelavcev, večina prihaja iz lokalnega okolja, od tega jih na terenu dela 17. »Vsak zaposleni je ključen,« pravi direktor. Po potrebi si pomagajo tudi s podizvajalci ter študenti in štipendisti.
A eden največjih izzivov podjetja so prav kadri. Naročil je toliko, da bi lahko imeli tudi 50 zaposlenih, ponazori direktor. A je delavce težko dobiti. Še pred štirimi leti so bili čisto vsi zaposleni iz lokalnega okolja, danes pa prihajajo tudi iz tujine, od tega največ iz bivše Jugoslavije. Pri tem se v podjetju, kot je mogoče razbrati iz pogovora, trudijo, da bi pridobili zanesljive ljudi, ki bi v podjetju ostali dolgoročno. Delavcem, ki prihajajo iz tujine, zato pomagajo tudi pri selitvi njihove družine iz tujine v Slovenijo, vključno z iskanjem primernega stanovanja in službe za partnerico. Tisti, ki se preselijo skupaj z družino, se vklopijo v lokalno okolje in so zadovoljni s svojim delom, tudi raje dolgoročno ostanejo v podjetju, ugotavljata Sašo Gerčer in Janja Božič. Sodelujejo tudi s šolami v Celju in Trbovljah ter dijakom ponujajo prakso. V podjetju pazijo, da vzdržujejo dobre odnose, morebitne težave rešujejo sproti, poskrbijo pa tudi za sprostitev sodelavcev na piknikih, jadranju in občasno pohodih na Triglav.